Po piromanskih novicah sledi intervju s tovarišico, ki je preučevala skupnostne prakse kuhanja v avtonomnih prostorih.

V drugem delu oddaje sledijo Čira-čare: čarali bomo s tavžentrožo. Testiramo novo rubriko receptov: vege sir

Kilave čire-čare

Tavžentroža – Centarium minus

Stara legenda pripoveduje, da je prvi, ki je uporabil tavžentrožo, kentaver Hiron, ki je naučil umetnosti ranocelništva tudi Asklepija, grškega boga medicine. S pripravkom iz tavžentrože je Hiron pozdravil Herkula, ki se je ranil z zastrupljeno puščico. Od takrat naprej so ljudje verjeli, da ima rastlina čarobno moč in pozdravi skoraj vse bolezni. Rimljani so jo uporabljali celo za izganjanje kač iz svojih bivališč tako, da so jo zažgali in dimili vse kote in luknje, medtem ko so jo Galci uporabljali kot protistrup pri kačjih pikih.

V naših krajih je znana tudi kot cintara, čantara in grenka trava. Uporablja se jo za lajšanje želodčnih težav, saj vzpostavi ravnovesje v prebavnem traktu in blagodejno vpliva na celoten organizem. Ugodno deluje na delovanje jeter in žolčnika, pospešuje prebavo in izločanje, posredno se z njeno uporabo izboljša krvna slika pri slabokrvnosti. Nekoč so jo uporabljali namesto kinina pri mrzlicah, z njo so zatirali gliste in odpravljali menstrualne motnje.

Veliko starih receptov priporoča kuhanje tavžentrože, kar pa po sodobnih dognanjih ni potrebno in zadoščajo že poparki ali namakanje v raznih medijih pri sobni temperaturi. V naših časih je precej znano namakanje tavžentrože v žganih pijačah, stari recepti pa jo priporočajo z vinom. Za pokušino še dve kratki recepturi:

Na vinu skuhati inu s cukrom zmešati, ščisti človeku žolč, kadar se mu razlije. Na to vižo piti, odpre zaperta jetra, vrano, meher.

Za jetiko vzemi šest korenin tavžentrož, sedem korenin plavega regrata, en mal jesiha, en polič kuhaj, da se mal povre. To pij vsako jutro in zvečer pred jedjo, gvišn nuca.

Kilave novice

Današnje kilave novice začenjamo s požigalništvom, zelo znano in staro agrarno prakso, uporabno predvsem za gozdnate hribovite krajine. Drevje in grmičevje se je posekalo in razprostrlo po tleh ter sežgalo, ko je bilo suho. Ogenj se je usmerjalo z vrha hriba navzdol. Pepel se je nato enakomerno porazporedilo po sežganih tleh, ki so bila za setev (predvsem za proso, ajdo, rž, oves, redkeje pšenico) primerna tri leta zapored, nakar se je zemljo za vsaj 15-30 let prepustilo razrasti gozdnega habitata. Zelo zelo staro poljedeljsko prakso, bodisi je bila vodilna bodisi dopolnilna, se je v istem letu, ko je bila sprejeta druga agrarna reforma, zakonsko prepovedalo.

Kljub temu, da je znotraj državnih slovenskih meja prepoved požigalništva še zmeraj obstoječa, to ne velja za kar nekaj držav po svetu. Mednarodne in indonezijske okoljevarstvenike in gradbene načrtovalce pa spravljajo v zadrego skupine ljudi, t. i. ljudstev, kot so Dayaki iz Bornea, ki s svojim načinom življenja brišejo meje med privatno in skupno zemljo, kultivirano in divjo krajino, ter jo s tem definirajo kot obliko neprivatne lastnine. Ena izmed njihovih poljedeljskih praks je mobilno požigalništvo, pri katerem kmalu ni več važno, če je sadje, ki ga jedo, zraslo na vzpostavljeni njivi ali na pozabljenem kompostu na opuščeni gozdni jasi. Njihov način življenja je birokratsko tako zelo neulovljiv, da so s premikanjem po zemlji, na kateri so navajeni živeti, postali ilegalni prestopniki.

Ob vseh svetovnih požarih dilema o nakupu plastične ali posekane božične smreke oziroma jelke zveni kot slaba šala. Ho, ho, ho.

Porno ekologi, Fuck for forest, ki so nas pred nekaj leti presenetili s „pravo“ idejo snemanja porničev za nakup deževnega pragozda, so naznanili, da so spet v mestu in pri internetu, kar jim omogoča prenos porničev v živo. Projekt samooskrbne kmetije, ki so ga v Mehiki razvijali v zadnjem času, bodo dali na stran, saj so prišli do zaključkov, da ljudi bolj kot njihove direktne ekološke akcije zanimajo porniči, ki jih snemajo. Bomo videli, ali bodo poljedeljsko dejavnost v prihodnje dokončno opustili in se popolnoma posvetili svoji sekundarni dejavnosti.

Zaključujemo z zaenkrat ne-erotičnimi lokalnimi novicami. V začetku tedna je bil potrjen osnutek novega odloka o urejanju vrtičkarskih zemljišč v Ljubljani. Glavne novosti so: možnost oddajanja vrtičkov ljudem, ki nimajo prijavljenega stalnega bivališča v Ljubljani; možnost zavrnitve oddaje vrtička najemnikom, ki se v preteklosti niso izkazali za zgledne; zmanjšanje najemnine v primeru pridobitve vrta po juniju. Če bo vse po sreči sprejetega osnutka, bodo po novem mestne vrtičke lahko najemali tudi študenti. Morda jih bo njihov pridelek navdihnil k pridružitvi Fuck for Forest.