Začenjamo s klasičnim novičnikom. V osrednjem delu pa se bomo pogovarjali s kuharskim mojstrom Jadranom, ki je v anarho-punk krogih znan po DIY pristopih, reciklaži hrane in predvsem kot mojster veganske hrane in ki je pred kratkim začel uresničevati svojo željo po produkciji hrane na večji skali in s prijateljico odprl obrat prehrane s fokusom na proizvodnji veganskih sirov.

Vpeljujemo pa tudi rubriko Kilave čira-čare, kjer vas bomo seznanjali z uroki za katerikoli problem vašega življenja.

Napovedujemo pa tudi dogodke. V Zagorju ob Savi bo danes, od 17h, v organizaciji Ekokroga potekala diskusija z naslovom Hidroelektrarne na srednji Savi: predavanja in pogovor o problematiki. Da izvemo o dogodku kaj več, smo poklicali Andrejo Slameršek – kilavemu občinstvu poznano že iz poročanja o bojih proti jezovom na reki Muri.

Kilave novice

Med številnimi opozorili o naglih spremembah v svetu, kot ga poznamo, je tudi poziv 2.500 znanstvenikov, ki delujejo v več evropskih organizacijah za spremljanje živalskih populacij. Ti so v pismu poslance Evropskega parlamenta opozorili, da so po vsej Evropi populacije ptic, sesalcev, plazilcev, dvoživk in žuželk v strmem upadu zaradi škodljivih praks intenzivnega kmetijstva. Ta način kmetovanja je med letoma 1980 in 2015 privedel do več kot 55 % upada evropskih populacij ptic. Podobni trendi so bili zaznani tudi pri drugih živalskih in rastlinskih vrstah, saj je bil denimo v naravnih rezervatih Nemčije v zadnjih 27 letih zabeležen kar 76 % upad populacij žuželk. Med vzroki za upad biodiverzitete podpisniki izpostavljajo odstranjevanje krajinskih elementov kot so mejice in drevesa, uporabo pesticidov, širjenje namakalnih sistemov in izgubo pašnikov.

Evropsko unijo zato pozivajo k temeljiti reformi skupne kmetijske politike in s tem k zaustavitvi njenih škodljivih in pogosto nepovratnih posledic. Dodajajo, da prebivalci EU preko davkov plačujejo skoraj 60 milijard evrov za izplačila subvencij v okviru skupne kmetijske politike, ki pa večinoma financirajo ravno intenzivno in industrijsko kmetijstvo. Glede na to, da ta model kmetovanja obilno prispeva k onesnaženju zemlje, vode in zraka ter k prekomernemu črpanju vode, je torej pomembno ne le to, da nimamo praktično nobenega vpliva na pripravo tovrstnih politik, temveč da skoznje pravzaprav sami plačujemo za zaostrovanje podnebne krize.

Koliko vpliva na projekte, financirane z javnim denarjem, imajo pomisleki v zvezi z nevarnostjo na okolje, pa kaže tudi proces nadgradnje komunalnega sistema v Ljubljani, za katerega bodo več kot sto milijonski znesek namenile Evropska komisija, država in različne občine. Že od začetka priprav na sicer nujno potrebno dograditev kanalizacije marsikoga skrbi lokacija povezovalnega kanala C0, ki bo v dolžini pet kilometrov prečkal strogo varovano vodovarstveno območje Ljubljanskega polja. Tam se nahaja Vodarna Kleče, najpomembnejše mestno zajetje pitne vode, ki bo po izgradnji nenehno ogrožena zaradi potencialnega razlitja odplak. To velja kljub varnostnim ukrepom, ki ne morejo preprečiti staranja materialov ali dejstva, da gre za potresno območje.

Med nasprotniki gradnje kanala so tudi ježiški kmetje, ki že mesece branijo svoja kmetijska zemljišča pred prihodom bagerjev. Ta teden pa kljub barikadi s traktorji in prisotnosti gradbenega inšpektorja niso uspeli preprečiti začetka izgradnje manjkajočega dela kanalizacijskega sistema, saj so se ga gradbinci lotili kar v spremstvu policije. Izvedba je namreč nujna zaradi rokov, je ob tem za MMC povedal odvetnik Primož Krapenc.   

Kilave čire-čare

V novi rubriki kilave čire-čare vam bomo vsak mesec predstavili določeno rastlino, žival ali kmečko opravilo, ki je povezano z ljudskim zdravilstvom, vraževerjem, uroki in še čem; lahko pa tudi s čisto uporabnim recepti za to in ono. V prvem delu tako poslušajmo nekaj zanimivih o rastlini, ki jo v današnjem času poznamo predvsem kot del alkoholnih žganih pijač – encijan.

Encijan je znan kot zdravilna zel že najmanj dva tisoč let, pri nas pa ga poznamo pod številnimi imeni, tako na primer: košutnik, svedrc, lecijan, srčenjak, svišč in drugo. O njem piše že Hipokrat, latinsko ime Gentiana pa izhaja iz imena Ilirskega kralja Gentiusa, ki naj bi ga vpeljal v redno zdravilsko prakso. Encijan se uporablja kot zdravilo za zdravljenje slabe prebave, slabokrvnosti in živčni izčrpanosti, pomagal pa naj tudi pri težavah z drisko in glistami.

V srednjem veku pa encijan postane panaceja – čudežno zelišče, ki pozdravi skoraj vse bolezni in tegobe. Bil je sestavni del vseh tedanjih čudodelnih napitkov in terapij, verjeli so, da nevtralizira strupe in podaljšuje življenje. Pred odkritjem kinina so ga uporabljali za zdravljenje mrzlice, encijanov kis pa naj bi zdravil številne bolezni in zbujal spolno slo.

Za konec pa še krajši recept iz Arzenjskih bukev škofjeloškega mežnarja in znanega ljudskega zdravnika Antona Košenine iz sredine devetnajstega stoletja, ki pravi takole: » Keder stekel pes popade, ga ni boljšega kot to: vzemi elcjana in mire, vsakega en kvintelc, sežganega jelenovega roga in skuhaj to na vinu. Daj mu piti štiri jutra zapored, bo kmalu bolji. Tudi je dobro za strup  iz človeka spraviti…«