Pesticidi, GSO, odporni organizmi

Leta 1996 so v ZDA odobrili gojenje gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne na škodljivce ali na pesticide. Cilja tega ukrepa naj bi bila povečanje pridelkov na eni strani in zmanjšanje stroškov produkcije ter negativnih vplivov na okolje na drugi strani. Po dvajsetih letih take prakse pa mnoge raziskave kažejo, da se obljube korporacij niso uresničile.

Praksa zatiranja plevelov s herbicidi se je vedno soočala z raznimi problemi. Poleg vseh vrst toksičnosti je glavni problem predstavljala neselektivnost delovanja na targetirane organizme. Tako so določene herbicide uporabljali le pred rastno sezono ali po njej, boljše pa so se obnesli pri zatiranju plevelov na železnicah, cevovodih, industrijskih površinah.

Prva leta gojenja gensko spremenjenih kultur, predvsem soje, koruze in bombaža, so prinesla dobre rezultate. Uporabljalo se je manj nevarne pesticide kot prej, zmanjšala pa se je tudi njihova količina, uporabljena na hektar. Podobno je bilo tudi z rastlinami, ki so odporne na škodljivce. Tam se je uporaba selektivnih insekticidov drastično zmanjšala.

Kljub temu pa se celotna proizvodnja in uporaba pesticidov povečuje tudi po letu 1996, in to predvsem iz dveh razlogov. Prvi razlog je velik komercialni uspeh v ZDA in posledično širjenje takega načina kmetovanja po vsem svetu. Drugi razlog pa predstavljajo nove oblike organizmov, ki so odporni na pesticide.

Po nekaj uspešnih letih so se kmetje soočili z novimi problemi, ki so jih poskušali reševati na več načinov. Najprej so poskušali zatirati odporne plevele z večkratnim pršenjem s pesticidi med sezono, kasneje pa z uporabo močnejših pesticidov. Korporacije so se na to odzvale z razvojem novih generacij gensko spremenjenih vrst, odpornih na močnejše pesticide. Po letu 2000 so se na polja pričeli vračati nekateri že preživeti ali pa prepovedani pesticidi, kot sta npr. 2,4-D in dicamba.

Novodobna dinamika kmetijske produkcije tako nakazuje precej pesimistične trende. Z uvajanjem novih GS odpornih kultur tretiramo polja z vedno močnejšimi pesticidi, ki rezultirajo z vedno bolj odpornimi pleveli, in ta cikel se ponovi. Problematično je, da so že sedaj pleveli odporne na pesticide, ki so močno nevarni, in perpetuiranje takih praks ne vodi nikamor.

Vse kaže, da so uspehi in dobički le na strani korporacij. Z razvojem in prodajo nekaterih modernih pesticidov se je njihova svetovna poraba povečala za kar petnajstkrat. Le v zadnjih desetih letih se je npr. uporabilo okoli 70 odstotkov vsega glifosfata v zgodovini njegovega obstoja.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------

Kolektiv ROD iz Varšave

V osrednjem delu oddaje bomo tokrat prisluhnili intervjuju anarhističnega radia Berlin, in sicer so se pogovarjali s kolektivom zaskvotiranih vrtov »R.O.D.« v Varšavi. Kratica R.O.D. je prvotno v prevodu pomenila »družinski skupnostni vrtovi«, kolektiv, ki tam kolektivizira zapuščeno zemljo, pa je privzel ime »radikalni skupnostni vrtovi«.

Sledi kratek komentar, h kateremu nas je spodbudil prav prevod imena kolektiva, ki se v britanski angleščini imenuje »Radical allotment gardens«. Sklop besed »allotment gardens« je nemogoče prevesti v slovenščino, pomeni pa vrtove, na katerih posameznik obdeluje svoj del zemlje, medtem ko so vrtovi, ki jih v večinoma ameriški angleščini označimo z besedno zvezo »community gardens«, tisti, kjer skupnost kolektivno obdeluje celoten vrt. Seveda ne samo v slovenščini, kjer uporabljamo isto ime – torej skupnostni vrtovi - za obe obliki vrtičkov, ampak tudi v angleščini prihaja do zlorabe pojma »skupnostnih vrtov« pod pretvezo skupnostnega delovanja, ki pa se v praksi najpogosteje izkaže za skupno posest in individualiziran pristop k privatiziranim gredicam oz. vrtičkom. Toliko, da razrešimo zadrego s prevodom.

Če se vrnemo k zaskvotiranim vrtovom v Varšavi, kjer kolektiv vrtička v pravem pomenu besede skupnostno, se je treba vrniti v leto 1981, ko so se zdaj v večini zapuščeni vrtovi vzpostavili na javni posesti. Družine so dobile v rabo vrtičke, ki so jih uporabljale tudi do 30 let. V letu 2007 je manjša skupina s sodnim postopkom pridobila lastništvo nad večjim delom posestva z argumentom, da so zemljo uporabljali že več kot 5 let – na Poljskem zakonodaja to dopušča. Kmalu po prenosu lastništva so posest prodali privatnim gradbenim in investicijskim firmam.

Na tej točki se je začela serija izsiljevanj Društva vrtičkarjev za osebne podatke uporabnikov, serija požigov hiš in uničenja lastnine, groženj uporabnikom vrtov, odklop vode in elektrike in podobno. Vse to navkljub razsodbi, da evikcija s strani novih lastnikov ni mogoča.

Z marcem 2015 je del območja zasedel kolektiv R.O.D., ki je del mreže Reclaim the Fields.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vrtnarska opravila v mesecu marcu in aprilu

Na vrtu pripravljamo gredice, rahljamo zemljo, čas je tudi za gnojenje in obračanje zemlje.

Sadimo vse vrste čebulnic, kot so česen, čebula, por. Zadnji čas je za sajenje boba in graha ter presajanje jagodnih sadik. Prav tako lahko na prosto ali pod kopreno sejemo solato, krešo, rukolo, redkvice, zgodnjo repo, črni koren in koren ter špinačo. Do konca marca poberemo motovilec ter por, preden gre v cvet. Lahko pa ga nekaj pustimo za seme za naslednje leto.

V topli gredi ali stanovanju pripravljamo vse za vzgojo sadik paradižnika, paprike, zelene, jajčevcev, melon, zelja, brokolija in drugih kultur, ki jih presajamo na vrt v mesecu maju.

V sadovnjaku sadimo različne vrste grmovnic in dreves. Ob tem pa se posvetimo tudi negi dreves, kot je obrezovanje, zaščita starih ran, cepljenje.

Sedaj je tudi dober čas za soočenje z raznimi škodljivci, ki se bodo na vrtu pojavljali v naslednjih mesecih.

Če na vašem vrtu še ni veliko pridelka, se lahko odpravite v gozd po čemaž, na Primorsko po šparglje ali na travnik po trpotec, pljučnik, marjetice, regrat in druge spomladanske nabiralniške dobrote.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Etimološki kotiček - Ingver

Beseda ingver je prevzeta iz srednjevisokonemške besede ingeber ter starovisokonemške besede gingibero. Nemški izvor se naslanja na starofrancosko besedo gimgibre, ta pa izhaja iz latinske zingibere ter grške dzingiberi. Osnova za vse evropske izpeljave naj bi bil srednjeindijski jezik pali, kjer je beseda za ingver singivera. Beseda singivera je zloženka; prvi del besede singi pomeni rog, drugi del vera pa je prevzet iz druidskih jezikov in pomeni korenino. Ime ingver tako opisuje podzemno obliko rastline, v prostem prevodu rogata korenina.