Zaton družbe zelja
Fikcijski kilav komentar
Zaton družbe zelja
Lansko leto se je pri nas prvič pojavila okužba kapusnic z glivo pikopik, v novinarskem žargonu poimenovano tudi zeljna gobavost. Spomnimo: to za kapusnice smrtonosno glivo so sprva zaznali v Južni Afriki, nato pa se je z uvozom zelenjave v Veliko Britanijo razširila po vsej Evropi. Sprva so prehrambene korporacije, ki si še iz kolonialnih časov lastijo kar 70 odstotkov tamkajšnje rodovitne zemlje, odgovornost zanikale in celo prikrivale podatke, vendar so pod pritiski družbe dejstva sčasoma postala jasna.
Če poslušalci še niso seznanjeni z nekaterimi osnovnimi informacijami, naj povemo, da v skupino kapusnic sodijo zelje, brokoli, ohrovt, cvetača in še nekatere vrste zelenjave. Gliva vrste pikopik rastlino okuži v obdobju mladih sadik, v tleh pa lahko preživi tudi do deset let, čakajoč na ugodne pogoje. Za zdaj prenos na človeka še ni potrjen, a je jasno, da so jo iz Velike Britanije raznosili ljudje – s čevlji, na oblekah, v sendvičih. V Južnoafriški republiki je zaradi pomanjkanja kapusnic že zavladala tako imenovana »vitaminska lakota«, saj zelje in cvetača, tako kot pri nas, predstavljata enega glavnih virov vitaminov, mineralov in vlaknin, predvsem za siromašnejšo populacijo. V Veliki Britaniji pa so že s prvim januarjem zaradi državno regulirane racionalizacije zelje umaknili iz kebabov, falaflov in podobnega.
Evropa je posledično v zadnjih tednih odrezana od gospodarskih tokov – prekinja se kontejnerski promet, prepovedana so tudi potovanja. Na Kitajskem oblasti po eni strani kalkulirajo, koliko presežne populacije se bo pojavilo v primeru razširitve zeljne gobavosti in ob pomanjkanju prehranske pestrosti, medtem ko se v Evropi poleg prerekanja političnih elit, katere skupine ljudi so upravičene do vitaminskih injekcij – so to javni uslužbenci, delovno aktivni, policija in vojska ali otroci? – kopičijo kupi neizvoženih smeti.
Izkušnje z okuženih področij – predvsem iz Južne Afrike kot prve prizadete z zeljno glivo pikopik - kažejo na družbeni konflikt predvsem med velikimi in malimi pridelovalci. Korporacije so z gensko spremenjenim zeljem in industrijsko pridelavo sploh omogočile adaptacijo in širjenje glive, ki bo – kakor je videti – za vselej spremenila tudi naše tradicionalne jedilnike. Poleg začetnega korporativnega sprenevedanja tudi danes nobena od odgovornih družb ni prevzela svojega dela odgovornosti, vendar pa temu navkljub še vedno dobivajo državne subvencije. Za razliko od malih pridelovalcev, ki jih zaradi njihovega razdrobljenega načina kmetovanja zeljna kuga morda ni pogubila, vendar njihov obstoj čedalje bolj ogrožajo rigidni ukrepi vlad, ki jim onemogočajo normalno delovanje.
Zaradi nezmožnosti upoštevanja razmeroma novih standardov opravljanja kmetijske dejavnosti, kot so 24-urno infrardeče opazovanje pridelkov, sanitarije s tušem za vsakega delavca, asfaltiran dostop direktno do vseh kmetijskih površin in podobno, je bilo v Franciji prisiljeno zaustaviti svojo dejavnost že 35 odstotkov malih in srednje velikih kmetij. Ker je država razglasila kmetijska zemljišča za cone posebnega državnega pomena, so kmete po hitrem postopku razlastninili, upravljanje pa je začasno prevzela vojska, ki se trenutno spopada tudi s čedalje večjim številom nezadovoljnih vaščanov. V zadnjih dneh pa je proteste proti vojski in državi razplamtela še novica, da bodo upravljanje kmetijskih površin podelili korporaciji La Fruit Import, ki ji protestniki med drugim očitajo tudi vpletenost v prikrivanje podatkov o razširitvi zeljne glive pikopik.
Situacija v državah, okuženih z glivo kapusnic pikopik oziroma zeljno gobavostjo, je podobna in brezglava. Povsod so prepovedali izvoz živil, a ker so to naredile vse države, to pomeni, da mednarodna menjava tako rekoč ne obstaja več. Tako države mrzlično preračunavajo pomen izpada kapusnic za splošno zdravje prebivalstva in zmožnost kmetijskih zemljišč za samopreskrbo. Obenem pa so skoraj povsod v Evropi, z izjemo Bosne in Hercegovine, na vse kmetijske površine in pred ostale objekte, povezane s hrano, razporedili vojaške odrede.
Reorganizira se tudi gospodarstvo. Pri nas bo tako ponovno začela obratovati edina rafinerija sladkorja v Ormožu, razširili bodo soline, medtem ko se, kar zadeva spodbudo kmetov, še niso zedinili, komu in na kakšen način pomagati: medtem ko vsi kazalci obvladovanja trenutne pikopikovske krize kažejo v prid malim in srednjim kmetom, se pojavljajo nekateri lobisti, ki zagovarjajo plantažni model kmetovanja, ki naj bi imel večjo donosnost. Zaslužek pa so očitno zavohali tudi v Lafargu in v Anhovem, kjer bodo svoje obrate preusmerili v proizvodnjo kri-fosfata.
Kri-fosfat – fosfat na bazi kravje krvi, okužene z encimi velikega metljaja – naj bi po verjetno prenagljenih informacijah zaviral in morda do neke mere celo preprečeval razmnoževanje glive pikopik. Medtem ko so se v sosednji Avstriji zatekli k požigalništvu, s čimer želijo glivo nekako zadušiti, pa se je slovenska vlada odločila za polletno permanentno škropljenje vseh površin Slovenije do višine 1000 metrov. Za škropljenje je od Združenih držav Amerike že kupila šest malo rabljenih lovcev F-22 Raptor in uvedla, kakor pravijo sami, samoizolacijo za vse, a kakor pravimo mi - policijsko uro; in sicer od nedelje naprej, do konca septembra vsak dan od trinajste do devetnajste. Ob tem si nihče ne upa trditi, kakšne posledice ima kri-fosfat za tla, kaj šele za človeka.
Glede na dejstvo, da ni več pomembno, kdo glivo raznaša, saj so v tem trenutku na propad obsojene že vse kapusnice, si lahko za trenutek oddahnemo vsaj od rasističnega podpihovanja, ki smo mu bili priča do nedavnega. Hkrati lahko z zadovoljstvom opazujemo razmah nekakšnih zelenih central – tako na podeželju kakor v mestih. V vaseh prevladuje duh solidarnosti, ki je marsikje nadgradil dosedanje prakse vzajemne pomoči in zadružništva. V nekaterih primerih je vaščanom uspelo celo pregnati vojsko in vzpostaviti samozaščitne milice, v mestih pa se širijo različne oblike zadružništva, ki segajo tako na področje distribucije dobrin kakor tudi na področje konkretne podpore kmetom, predvsem v obliki dela, pa tudi znanj in inovacij.
V glavnem, pričakujemo lahko pestre čase.
*******************************************************
Kilave čire-čare
Magične moči majhnih zeli
Glede na to, da se informacije o zdravem načinu življenja in drugi napotki širijo kot virus, je tudi visoki zbor rubrike Kilave čire-čare ocenil, da se »jača do vrhovne magije«. V časih pred začetkom zgodovine zdravljenje in čaranje nista bili ločeni vedi in tudi rastline za coprnijo in zdravilo so bile mnogokrat iste. V nadaljevanju tako nekaj o osnovni delitvi čarovniških zelišč in nekaj praktičnih nasvetov za naslednje tedne.
Zelišča so stari razdelili na varovalna in tista, ki prinašajo srečo. Varovalna zelišča so taka, ki nas varujejo pred nevarnostjo, nesrečo in škodo, ki bi nas lahko doletela naključno ali po volji in hudobiji sovražnika. Varovalna zelišča delimo na tako imenovane uročnice, ki nas varujejo pred uroki, in vremenska zelišča, ki odganjajo strelo, sušo, slabo letino, točo, gosenice, kobilice in prehudo močo.
Rastline, ki nam prinašajo srečo, pa delimo v srečonosne in čudodelne. Srečonosne nam prinašajo srečo v ljubezni in pri igrah, bogastvo, slavo in politično ter drugo moč in vpliv. Čudodelne rastline pa tistemu, ki jih zna uporabljati, pokažejo sovražnike in skrivne zaklade, zlasti pod vodo in zemljo.
Proti raznovrstnim kugam in zlodeju je bilo v naših krajih čislanih nekaj rastlin, med njimi črni bezeg, encijan, janež in koromač, divji pelin, grintavec in dobra misel. Encijan je imel na zahodu Slovenije podobno vlogo kot koromač na Štajerskem - vse leto sta odganjala kugo in uroke - črni bezeg pa je bil nujno zasajen za vsakim hlevom.
Precej uporabni pa sta bili tudi vrba, najbolj žalostna med drevesi, in jelša, katere lubje so proti urokom kuhali v vinu. Podobno vlogo odganjanja urokov naj bi imel tudi kos tisinega lesa, zataknjen na golem telesu. Lipino ličje je varovalo pred čarovnijami, pepel lipovega lesa pa je na njivi odganjal repne bolhe.
Za konec pa še nekaj besed o brinu, ki je prav tako znan kot čudodelna zel že iz pradavnine. Brinov dim prežene vse uroke, kače in satansko zalego; podobno zdravi tudi glavobol zaradi nevarnih urokov. Ob pitju brinove vode človek dobi posebno moč, da vidi v prihodnost, posebej če je voda dvakrat žgana. Brin pa je spremljal ljudi tudi do njih bridkega konca, saj je bil precej uporabljan les za sežiganje mrličev.
V naslednji oddaji pa še kakšno o vremenskih zeliščih in srečnicah! Ju-hej!
Dodaj komentar
Komentiraj