Ženska, 1. del

Predvajaj

Moamer Gadafi: Zelena knjiga

Prevod: Društvo cinikov (2008–2009)

Ponovitev vsak ponedeljek in petek opoldne – po drugi molitvi.

* * * * * * * * * * * * * * *

3. knjiga: Družbene osnove tretje svetovne teorije

ŽENSKA, 1. del

Nesporno dejstvo je, da sta tako moški kot ženska človeški bitji. Iz tega prav tako očitno sledi, da sta moški in ženska kot človeški bitji enakovredna. Diskriminacija med moškim in žensko je sramotno dejanje zatiranja, za katero ni nobenega opravičila. Ženska namreč jé in pije tako kot moški, ljubi in sovraži tako kot moški, razmišlja, se uči, razume tako kot moški, potrebuje zavetje, obleko, prevoz, čuti lakoto in žejo, živi in umre - vse tako kot moški.

Zakaj pravzaprav sploh obstajajo moški in ženske? Če pogledamo človeško družbo, vidimo, da ni sestavljena samo iz moških niti samo iz žensk. Sestavljena je iz moških in žensk skupaj. Zakaj niso bili ustvarjeni samo moški? Zakaj ne samo ženske? Konec koncev, kakšne so sploh razlike med moškimi in ženskami? Zakaj je bilo potrebno ustvariti oba spola? Očitno obstaja naravna potreba, da moški in ženska obstajata skupaj. Iz tega izhaja, da med njima obstajajo razlike, ki določajo tudi njuni različni vlogi. Posledično potrebujeta oba tudi različne pogoje, da lahko skladno s to delitvijo svoji različni vlogi opravljata. Da pa bi bolje razumeli te vloge, moramo najprej razumeti naravne razlike med moškim in žensko.

Ženska je samica in moški je samec. V ginekoloških pojmih ima ženska vsak mesec menstruacijo in trpi za slabostjo, medtem ko moški, ki je samec, ni podvržen mesečnemu ciklu krvavitve. Kadar ženska nima menstruacije, je noseča. Zaradi nosečnosti je približno leto dni še posebej ranljiva in vse njene aktivnosti se zmanjšajo, dokler ne rodi otroka. Potem ko ženska rodi ali pa ima splav, vstopi še v prav tako ranljivo poporodno dobo. Ker moški pri reprodukciji ne igra takšne vloge kot ženska, v tem procesu tudi ni tako ranljiv. Po rojstvu ženska hrani otroka s svojim mlekom, kar traja približno dve leti. To pomeni, da je v tem obdobju neločljiva od otroka, zaradi česar so ponovno zmanjšane njene običajne aktivnosti. Ženska postane neposredno odgovorna za otroka in mu mora pomagati izvajati vse nujne biološke funkcije, brez katerih bi sicer umrl. To je vloga, ki je moški ne more opravljati.

Vse te prirojene značilnosti so podlaga za razlikovanje med ženskimi in moškimi vlogami. Kar pomeni, da moški ne more nadomestiti ženske pri izvajanju njenih funkcij. Pri tem pomislimo tudi na to, da so biološke funkcije za žensko veliko breme in ji povzročajo številne napore in trpljenje. Vendar pa se brez njih človeško življenje ne bi moglo nadaljevati. Ženske imajo zato prirojeno vlogo, ki ni niti prostovoljna niti obvezna, ampak je nujna, saj bi njena edina alternativa vodila človeštvo na mrtvo točko.

Zavračanje naravne vloge materinstva, ko na primer vzgojiteljica nadomesti mater, pomeni zavračanje človeške družbe in njeno preoblikovanje v biološko družbo z izumetničenim načinom življenja. Ločiti otroka od matere in ga prepustiti vzgojnim ustanovam pomeni isto kot spremeniti ga v neke vrste piščanca. Vzgojne ustanove so namreč precej podobne perutninskim farmam, kamor natlačijo piščance, takoj ko se ti izvalijo. Za naravo človeka in njegovo dostojanstvo ni nič bolj primernega kot naravno materinstvo v družini, kjer prevladujejo prava načela materinstva, očetovstva in bratstva. Še najmanj je primerno to nadomestiti z vzgojnimi centri, podobnimi farmam za vzrejo perutnine. Konec koncev celo perutnina na tovrstnih farmah ne zraste na naraven način, zato je njihovo meso videti umetno in nenaravno. Takšno meso tudi ni okusno, vse pa samo zato, ker ti piščanci niso zrasli na naraven način v naravnem materinstvu. Družba naj z vzgajališči poskrbi samo za sirote, ki so brez družine in zavetja. Za te otroke je namreč bolje, da zanje skrbi družba kot pa posamezniki, ki niso njihovi starši.

Če bi izvajali preizkus, s katerim bi skušali odkriti, ali je otrok bolj naklonjen materi ali vzgojiteljici, bi otrok nedvomno vedno izbral mater. Ker je torej otrok naravno navezan na svojo mater, je ona edina primerna oseba za njegovo vzgojo. Nadomestiti mater z vzgojnimi ustanovami pomeni nasilje nad otrokom in zatiranje njegovih naravnih nagnjenj.

* * * * * * * * * * * * * * *

Januarja 2008 se je aktualnopolitična redakcija odločila, da bosta dva izmed novinarjev prevzela prevod Gadafijeve Zelene knjige, ki so ga po poglavjih predvajali vsak drugi ponedeljek po dnevnem informativnem programu. V prvem prispevku so razložili, čemu dolgotrajno prevajanje celotne knjige:

»Prišel je čas, ko je treba na vrhu svetilnika Evropske unije enkrat za vselej in z vso odločnostjo napasti demagoške interpretacije sodobnih demokratičnih sistemov in demokracije nasploh. V ta namen smo se pri Društvu cinikov odločili, da vam bomo v dvotedenskih intervalih v razmislek posredovali poglavja iz Zelene knjige izpod peresa voditelja libijske revolucije, polkovnika Moamerja Gadafija, Božji mir z njim. V svoji knjigi, prvič je bila objavljena leta 1975, Gadafi obravnava reševanje problema demokracije, socializem in pa družbene osnove tretje svetovne teorije. Branja poglavij, ki jih bomo posredovali v javnost, temeljijo na hrvaškem prevodu Zelene knjige iz leta 1992. Pred nami je torej veliko dela, zato se ne bomo obotavljali. Dol z evropsko demagogijo! Živela velika libijska revolucija!«

– arheolog Klerik, 21. 1. 2008

Novembra 2009 se je odvrtel zadnji del in sklenil skoraj dvoleten podvig redakcije. V tem času se je poslušalstvo Radia Študent seznanilo s temeljnim delom libijskega revolucionarnega voditelja, v katerem je bila v preprostem jeziku ubesedena politična filozofija tretje univerzalne teorije, na kateri je temeljila 1973 vzpostavljena Socialistična ljudska libijska arabska džamahirija (1986 po bombardiranju ZDA preimenovana v Veliko socialistično ljudsko libijsko arabsko džamahirijo), katere moto se je glasil enotnost, svoboda, socializem. Po dobrem letu od zadnjega prevoda Društva cinikov, februarja 2011, se je v Libiji pričela državljanska vojna, ZDA in EU sta 25. februarja 2011 proti Libiji uvedli sankcije – na ta dan je aktualnopolitična redakcija na stari spletni strani Radia Študent objavila prevod Zelene knjige v treh delih: politične, ekonomske in družbene osnove tretje svetovne teorije. Marca 2011 je NATO pričel obsežno mednarodno vojaško intervencijo, ki se je zaključila z umorom Gadafija konec oktobra 2011. Dobro desetletje potem se spet – oziroma kar še vedno – borimo proti evropski demagogiji, revolucionarna praksa in teorija z globalnega juga pa sta vse bolj prekriti z raznoraznimi sovražnimi propagandnimi izmišljotinami. Ponovitev celotnega prevoda, ki se bo predvajal od 5. januarja do 19. aprila 2024, je naš prispevek v boju za pogled človeštva.