Marca leta 2016 je Evropska Unija začela z izplačevanjem treh milijard evrov Turčiji, znesek, s katerim je bil sklenjen dogovor med obema, da Turčija na svoji strani meje zadržuje migrante na poti v Evropo, na drugi strani pa evropska in grška policija deportira tiste, ki so uspeli priti, na katerega od grških otokov, nazaj na turško obalo. Na petih otokih, Lesobs, Hios, Samos, Kos in Leros, so se vzpostavili sprejemni centrov v obliki koncentracijskih taborišč. Največji med njimi je bil zgrajen na Lesbosu, tam je sicer že pred tem obstajal zaprt sprejemni center, kjer je bilo pred povečanimi migracijami zaprtih največ po 100 migrantov ujetih na poti.

S povečanimi migracijami leta 2015 je Evropska unija na otoku ustvarila tako imenovano žariščno točko. Lesbos, otok z 80.000 prebivalci, je na najbližjem delu od turške obale oddaljen vsega 6 kilometrov, zato je večji del ljudi, ki je potoval prek Egejskega morja pristal tam. Novo taborišče imenovano Moria, oddaljeno več ur hoda od mesta Mitilene, je bilo zgrajeno za največ 2000 ljudi, trenutno pa je tam nastanjenih okoli 7000 ljudi, na otoku pa sta še dve manjši taborišči.

Izhodi iz otoka so praktično nemogoči, taborišče Moria pa hkrati deluje kot center za procesiranje azilnih prošenj, ki običajno končajo v deportacijah. Zaradi nemogočih razmer, ko je treba zimo preživeti v tabornem šotoru, na hrano ali vodo čakati več ur v vrstah, dostop do pravne pomoči pa je skrajno otežen, so v taborišču začeli vznikati spontani protesti in z njimi spopadi. Eden od takih se je zgodil 18. julija lani, ko je skupina migrantov okupirala prostore Evropske podporne pisarne za azil. Protest se je preselil pred vhod taborišča, tam pa je grška policija protest nasilno zatrla in še v istem dnevu izvedla racijo s solzivcem in pendreki ter aretirala 35 azilantov iz afriškega dela taborišča. 30 od aretiranih je bilo razmeščenih po različnih zaporih v Atenah, Hiosu, zaporu Malandrino in zaporu za mladoletne v Avloni, 5 jih je zaradi poškodb policijskega nasilja ostalo na Lesbosu.

Po desetih mesecih zapora se bo sojenje začelo 20. aprila na grškem otoku Hiosu. Premestitev sojenja na Hios je taktična poteza grških oblasti, saj je tako močno otežena organizacija pravnega zastopstva, monitoringa in solidarnostnih skupin na samem kraju dogajanja, prav tako pa morajo sodne priče, ki so večinoma migranti, za zapustitev območja Morie pridobiti uradno dovoljenje grških sodnih oblasti.

Moria 35 je primer ukrepa represivnega aparata, katerega namen je ustvariti  zgled in zatreti možnosti upora in boja za zagotovitev osnovnih pravic. Na sodno obravnavo namreč čaka še 10 migrantov iz Morie, ki so se uprli deportaciji prosilca za azil iz Haitija in 8, ki jih je policija hudo pretepla, potem ko so po osemmesečnem administrativnem zaporu v  Petrou Ralli zahtevali audienco pri direktorju zapora. Hkrati pa pet grških otokov ustvarja novo paradigmo regulacije migracij Evropske unije, ki z novimi investicijami v vojaško in nadzorno tehnologijo in gradnjo evropske policije obeta povečano vlogo represije in državnega nasilja v migracijski in azilni politiki tako na zunanjih mejah kot v notranjih državah. Ta represija pa ne bo omejena zgolj utišanje bojev za pravice migrantov, temveč pomeni tudi zatiranje delavskih bojev, bojev za pravice manjšin in zahtev po univerzalnem dostopu do pravice preživetja in dostojnega življenja. Spodaj je v prevodu in izvirniku objavljena izjava petih izmed obtoženih 35, ki se bodo 20. aprila znašli na sodišču zaradi upora proti evropski migracijski politiki.

Izjava petih iz skupine preganjanih migrantov v primeru Moria 35 (englsih below)

20. aprila je za nas načrtovan začetek sojenja na grškemu otoku Hios potem, ko smo čakali devet mesecev ujeti na otoku Lesbos. Medtem 30 naših bratov na sojenje čaka isto obdobje v zaporih po Grčiji. Naša človečnost je bila zanikana s prvim korakom v Evropo, domnevno zibelko demokracije in človekovih pravic. Odkar smo prispeli, smo bili prisiljeni živeti v grozljivih razmerah, naše azilne prošnje niso bile korektno obravnavane in večini Afričanom je zavrnjeno bivanje v Evropi in so soočeni z deportacijo. Obravnavani smo kot kriminalci, zgolj zaradi prečkanja meje, preko katere Evropejci potujejo svobodno.

35 nas je obtoženih udeležbe v izgredih, uničevanja lastnine in nasilja, vendar je bila policija tista, ki nas je napadla v nasilnem in rasističnem napadu na afriški del taborišča Moria 18. julija 2017, na dan ko smo bili aretirani. Na ta dan se zbrala skupina migrantov različnih narodnosti in ras, da bi protestirala dejstvu, da smo ujeti na Lesbosu v nečloveških razmerah. Policija je z namenom, da razbije protest, v skupino, ki se je zbrala pred glavnim vhodom v taborišče, streljala kanistre solzivca. Policija je bila tista, ki je napadla migrante s kamni, pendreki in solzivcem. Več kot uro potem, ko se je spopad končal, je policija obkolila afriški del taborišča. Policija je bila tista, ki je razbijala okna in vrata kontejnerjev, kjer smo živeli. Brez obzira do ljudi, ki so bili notri, so v zaprte prostore streljali solzivec in jih držeč za lase vlekli ven. Kogar so našli so pretepli s pendreki, škornji, pestmi, ušle jim niso niti noseče ženske. Zdi se, da smo bili izbrani zgolj zaradi barve svoje kože – ker smo črni. V tem nasilnem in rasističnem napadu smo bili pretepeni in aretirani. Policija je s tepežem nadaljevala na policijski postaji, medtem ko smo bili vklenjeni v lisice. Zanikana nam je bila tudi zdravniška oskrba več dni po dogodku.

V tednu po nasilnih aretacijah se je policija vrnila in ponovno izvedla racijo v taborišču Moria. Aretirali so več Afričanov, ki so bili obveščeni, da so bile njihove pritožbe zavrnjene, kasneje pa so bili deportirani v Turčijo. Verjamemo, da je bil ta napad izveden z namenom izvajanja terorja nad migranti in utišanja vsakega upora. V dneh po policijskem napadu je bila pretepena noseča ženska v koordinaciji Visokega komisariata Združenih narodov za begunce in Grške azilne administracije premeščena v Atene. Verjamemo, da je bila njena premestitev in deportacija več Afričanov storjena z razlogom, da se policija znebi prič napada na nas.

Vendar pa oblasti ne morejo ustaviti resnice o tem kako Grčija in Evropa obravnata migrante na Lesbosu. O nasilnem napadu policije na afriške migrante mora biti sprožena preiskava. Policija mora priti pod roko pravice. Mi in naših 30 bratov v zaporih mora biti osvobojenih. Mi ne zaupamo oblastem, za katere nismo ljudje, da nas bodo v sojenju obravnavale pravično. Vemo, da lahko dosežemo pravico zgolj preko solidarnosti Grkov, Evropejcev in ostalih ljudi, ki nas vidijo kot njim enake.

13. marec, 2018, Moria

Statement by 5 of the Accused of the Moria 35

On the 20 April, we are scheduled to attend trial in Chios after waiting nine months, trapped on Lesvos, while 30 of our brothers unjustly have waited in prison for this same time period. Our humanity has been denied since we stepped foot in Europe, the supposed cradle of democracy and human rights. Since we arrived we have been forced to live in horrible conditions, our asylum cases are not taken seriously, and most Africans are denied residency in Europe and face deportation. We are treated like criminals, simply for crossing a border that Europeans can freely cross.

Now 35 of us have been accused of rioting, destroying property, and violence, however, it was actually the police who have attacked us in a violent and racist raid on the African section of Moria Detention Centre on the 18 July 2017, the day we were arrested. On the 18 July, a group of migrants of many different nationalities and races gathered to protest that we are being kept prisoners on Lesvos island in inhumane conditions. To break up the protest, the police shot tear gas canisters into the group of migrants who were protesting outside the main gate of Moria Detention Centre. It was the police in full riot gear who attacked unarmed migrants with stones, batons, and tear gas. More than an hour after the clashes ended the police surrounded only the African section of Moria Detention Centre. It was the police who damaged property by braking the windows and doors of the containers where we were living. Without concern for people who were inside they threw tear gas into the closed containers. They dragged people by their hair out of the containers. They beat anyone they found with batons, their boots, their fists, including a pregnant woman. It seems we were targeted only because of our skin colour – because we are black. It was in this violent and racist attack that we were also beaten and arrested. The police continued to beat us inside the police station, while we were in handcuffs, and they denied us medical attention for days afterwards.

The week after we were violently arrested, the police returned and again raided Moria Detention Centre, arresting many Africans who were notified that their appeals had been rejected, and who were then deported to Turkey. We believe that this raid was in order to continue to terrorize migrants and silence any resistance. With coordination of UNHCR and the Greek Asylum Service, the pregnant woman who had been beaten was transferred to Athens in the days after the police attack on our community. We believe that her transfer to Athens and the deportation of several Africans was also in order to get rid of any witnesses to the police ́s attack against us.

However, the authorities can not stop the truth from coming out about how Greece and Europe treat migrants in Lesvos. It is the violent attack by the police against African migrants which must be investigated. It is the police who must be brought to justice. We and our 30 brothers in prison must be freed. We do not trust that the authorities who have treated us as less than human will treat us fairly in this case and we know that we will only achieve justice in this case through solidarity from Greeks, Europeans and other people who see us as their equals.

13th of March, Moria

Info: https://freethemoria35.wordpress.com

http://musaferat.espivblogs.net/en/2018/03/13/call_for_solidarity/

Donacije (Legal Centre Lesbos): https://www.justgiving.com/fundraising/justice-for-the-moria-35