Pozdrav sestre in bratje slovenski, Srbija kliče! Pozvan sem bil, da napišem nekaj o novem valu srbskega rapa in se navežem na tisto, kar sem napisal v tekstu „Kako je trap prišel v Srbijo“. To je tudi priložnost, da popravim nekatere zadeve, ki sem jih v tistem tekstu spregledal. Prvo takšno vprašanje je, kdo je pionir srbskega trapa.

Govora je seveda o enem najpomembnejših srbskih MC-jev, o Ivanu Ivanoviću Juice-ju ter o enem najpomembnejših srbskih bitmejkerjev, Sailerju Del Floresu. Zgodba se začne pred več kot desetimi leti, ko leta 2006 izide kontroverzni album „Brate Minli“. Že na prvem komadu, „Uvertira lektira“ je prisoten „dirty south trap bit“, kar takratni srbski rap sceni ne pomeni veliko, nam pa. Po tem albumu se je Juice vrnil k seriji Hiphopium, srbska scena pa je potrebovala še nekaj let za prilagoditev globalnim tendencam. Tako se leta 2009/2010 v Novem Sadu in Inđiji pojavijo prvi odmevi tega, kar se je že nekaj časa kuhalo na jugu Amerike.

Leta 2011 v Novem Sadu izide prvi trap mixtejp. V EP-ju „Nema spavanja“ Ziploka in Džerija je trap spojen z regionalno dance in folk glasbo iz devetdesetih let, kar ključno zaznamuje zvok novega vala srbskega rapa.

Povratek k devetdesetim, ki je torej ključen, izhaja iz zavedanja, da se od devetdesetih let stanje v državi ni bistveno spremenilo. Zgodba o tranziciji in integraciji v Evropsko unijo se je izjalovila, na oblast pa se je vrnila politika iz devetdesetih let. To na svoj način strezni celotno mlajšo generacijo. Seveda to najglasneje izrazijo tisti, ki ravno takrat pridejo za mikrofon.      

Juice je tako še enkrat prvi, ko leta 2012, v času, ko se zgodba o trapu počasi uveljavlja, izda prvi pravi trap album. Album je s strani nekaterih kritiziran zaradi promocije legalnega načina poslovanja in posledičnega distanciranja od gangsta rapa. Vseeno pa je album „Apetiti mi rastu“ zelo uspešen. Juice tu v zgodbo kot MC-ja vključi Mimi Mercedez, podobno kot denimo Lil Wayne na plati Drought 3 vključi Nicki Minaj. Mimi pozneje postane eden ključnih likov na sceni. Album „Apetiti mi rastu“ je slovit tudi zato, ker trapu da legitimnost znotraj rap scene, saj sta na visoki ravni tako produkcija kot tudi sporočilnost. Takrat se začne vse več raperjev prilagajati formatu trapa in leta 2013 že lahko govorimo o novem, avtentičnem valu srbskega rapa. Na nek način je bil privilegij spremljati prve, še ne povsem artikulirane korake cele scene, ki je bila takrat še precej obskurna. Vendar smo bili vsi, ki smo to spremljali, prepričani, da se obeta nekaj odmevnega. Ne glede na zdajšnjo popularnost pa so vsi izvajalci – tako tisti, ki smo jih, kot tudi tisti, ki jih šele bomo omenili, na začetku izšli iz čistega undergrounda. 

Ko govorimo o raperjih mlajše generacije, velja izpostaviti Arafata iz Black Ring Crew-a in njegov mixtejp “Papir Cvet Makaze”. Dve leti kasneje, leta 2015, izda album „Zakuni se“, kjer izstopa singl „Paciotti snovi“, ki vsebuje enega od motov srbske trap scene: „Mi smo ta generacija, ki v raztrganih najkicah sanja dizajnerske italjanske čevlje (Paciotti)“.

Naslednje pomembno ime je niški MC Mejsi. Debitira z EP-jem Kappachino, na katerem izstopa komad „Pare padaju sa neba“, ki ga ustvari skupaj z Mimi in Juice-om. Konec leta 2014 izda niz singlov, ki so še danes nekaj najbolj zrelega, kar je nastalo v srbskem trapu. Po mojem mnenju je komad „Luče“ eden najbolj podcenjenih tistega časa. Pričakovanja pred albumom „Mejsizam“ še narastejo s komadi „Šri Lanka“ in „Južni Vetar Lord“. Tem singlom sicer sledi odličen album Niko EP, ki ne gre v smeri trapa. Mejsizam izide šele na sredini prejšnjega leta. Na njem izstopa single „Kišni čovek“. Album je soliden in dostojen, vendar morda nekoliko razočara v primerjavi s singli, ki so ga dve leti najavljali.

Naslednja tri imena, ki jih velja našteti, smo gostili v video-razgovorih v okviru gverilske akcije „Trep žurnal“, katerega ogled toplo priporočam. Fox, ki kasneje postane eden najbolj reprezentativnih MC-jev Unije iz Novega Sada, je na svojem debiju „Trap Guru Trap Boss“ zavzel diametralno nasprotno smer od Mejsija. Mejsi stavi na manierizem in razkazuje svojo neverjetno veščino, Fox pa stavi na neposrednost, na to, da postavi vse karte na mizo, medtem ko sta „skil“ in „stil“ v drugem planu. Na njegovem prvencu tako spoznamo njegovo življenjsko zgodbo, s čimer si hitro pridobi simpatije rap publike. Njegov naslednji mixtejp Pink Panter je zvočno bolj konsistenten, medtem ko je njegova „spika“ precej razpršena in ne zdrži karizme, ki je prisotna na debiju. Tu izstopa komad "Techno girl", ki je pravi „party benger“, kar je redkost na srbski trap sceni.

Na začetku lanskega leta je Fox izdal album Turneja, kjer sodeluje s celim nizom srbskih MC-jev. Vseeno je splošen vtis tu precej mlačen, najbolj pa izstopa komad „Lete Pare“, ki ga je naredil skupaj z Vuk Mobom.

Vuk Mob je bil mladi up srbskega trapa, vse dokler ni spremenil stila in žanra ter postal pop zvezda na Balkanu in po diaspori. Po nekaj letih pavze se vrne k rapu in posname niz bengerjev: „Zlato dijamanti“, „Ferrari“ ter dve odlični sodelovanji z Juice-om – „Slikaj se za mene“ in po mojem mnenju enega boljših komadov srbskega trepa, „Voli me“. Na žalost ta povratek ni trajal dolgo. Vuk odide v estradne vode, še prej pa posname odlično izpovedno pesem „Gusta mi magla“.

Tretji MC, s katerim smo se pogovarjali v Trap žurnalu, je Polo Čare, mladi raper iz Zrenjanina, ki se lahko pohvali z največjim in morda tudi najdoslednejšim opusom znotraj cele nove scene. Četudi ni dosegel velike popularnosti, je eden najbolj profiliranih srbskih MC-jev. Še preden je Mimi izdala svoj prvenec, je Polo Čare že v najstniških letih za seboj imel dva albuma. Je tudi avtor skovanke trepfolk, ki si jo danes nadevajo tudi starejši reperji, kot so na primer THCF. Trepfolk je tudi naslov njegovega tretjega albuma, na katerem izstopa singl „Turbofolk me je naterao“, ki nastane v sodelovanju z Mimi. Po izhodu iz kolektiva Bombe Devedesetih je izdal še dva albuma za Jetset records in pred kratkim najavil, da se začasno umika iz glasbe.

Velik del hajpa, ki se je razvil okrog srbskega rapa v tistem trenutku, je zasluga kolektiva Bombe Devedesetih. Prinesejo nov zvok, novo zgodbo, nov način razmišljanja in novo energijo. Vrata jim odpre tudi kultni beograjski tehno klub Drugstore. Promocija Gudroslavije je bila ena najboljših žurk, na kateri sem prisostvoval. Daki in Gudri sta se združila in posnela album, ki je svet za sebe v okviru srbskega trapa. Gudroslavija predstavlja uvod v hedonistično-dekadentni del zgodbe o Bombah. Daje občutek dobre žurke, na katero je povabljen vsak.    

Gudri je nadaljeval z odličnim EP-jem – Prvi među jednakima. V tistem trenutku so Bombe izgledale neuničljivo, vendar so me pozneje razočarale. Drugi del Gudroslavije je kot slab after po dobri žurki. Kot da bi ves ta pretiran rejv terjal svoj davek.   

Mimi Mercedez si je na drugi strani svojo pot utirala s singli. Sporadično je prisotna vse od leta 2011 in vsak od njenih prvih komadov je bil boljši od prejšnjega. Niz singlov – „Diamonds on my mind“, „Oduvana“, „MMM“ in „Nek izgori sve“ so ji najprej prinesli popularnost znotraj underground rapa, kasneje pa je postala zanimiva za širšo publiko. Danes razumemo, da Mimi ni imela šanse, da ne bi uspela, v tistih časih pa je bil odpor javnosti velikanski in njene sledilce je zato spremljala prava tresavica. Trenutek, ko v začetku leta 2015 izda „Napaljene uličarke“, je zame vrhunec srbske trap zgodbe - mnogi pa so bili vanjo iniciirani šele takrat. Before after takrat z Bombami napravi tudi intervju.      

Debi Mimi Mercedez Našminkam se I pravim haos je izšel v avgustu istega leta kot svojevrstna kompilacija komadov, ki jih je imela v predalu že nekaj časa. Da se razumemo, tu se najdejo tudi nekatere sijajne pesmi, vendar je za naš okus cel kolektiv Bomb Devedesetih takrat spremljalo preveč dekadentnega hedonizma. Na sami promociji albuma na nekem novobeograjskem splavu je bil dobro viden zanimiv presek njene publike. Na istem mestu ste lahko videli besne dizelaše, dilerje in najstnice, ki jim je bil to eden izmed prvih večernih izhodov, kakor tudi hipsterje, levo inteligenco in študente umetniških fakultet. Po tem albumu se Mimi skoncentrira na single in preusmeri k mlajši generciji, tako imenovani “Mimi-armiji”. Njen duet s Kayo je postal regionalni hit in predstavlja največji pop domet v njeni dosedanji karieri. Prav to, da je zanimiva za splošno publiko, je poleg odličnih rim tisto, kar jo razlikuje od ostalih MC-jev. Ne zadovolji se z verz/refren strukturo, temveč njeni komadi funkcionirajo tako, da se napihujejo, dokler ne počijo. Med zadnjimi komadi, ki jih je izdala, izstopa “Ta spika”. V tem spotu je Mimi v The Godfather pozi. Od takrat naprej se pojavljajo ugibanja, da je njen novi album Kuma tik pred izidom.

Polo Čare in Mimi sta prejšnje leto zapustila Bombe, kjer so zdaj glavni akterji Daki, Gudri in Žakila. Žakilin prvenec, ki je njihova zadnja izdaja, predstavlja upanje, da se bo zgodba Bomb nadaljevala ali vsaj ponudila novega zanimivega MC-ja.

Še ena zanimiva beograjska ekipa, ki je sodelovala z Bombami, je Full House Ent. Znana je postala z EP-jem Young Dizzyja „Pare ili Smrt“. Poleg njega kot MC izstopa še Fly Ćiki, s katerim Dizzy tvori dober tandem. Fly Ćikijev mixtejp predstavlja korak naprej za sceno, tako v smislu produkcije kot tudi zaradi prepoznavnega glasu in načina rapanja, ki sledi tendencam iz zahoda.

Naslednja velika stvar, ki se je zgodila v zadnjem času, je povratek Marlon Brutala. Vrne se z eno boljših srbskih trap izdaj – „Barjak crn k’o noć“. Singl „Ja to volim“ je izdal v sodelovanju z vplivnim producentom Cobyjem. Na njegov debi moramo še malo počakati, vendar so pričakovanja visoka. Upam, da se ta zgodba ne bo izjalovila tako kot tista iz 2008 in 2009, ko se je Marlon prebil kot eden obetavnejših srbskih MC-jev in se potem umaknil brez uradne ali neuradne izdaje. Morda je ravno on tisti, ki bi celotni zgodbi lahko dal nov zalet.

Coby, čigar vpliv je močno porastel tako na rap kot tudi na pop sceni, je poleg THCF-ja in Vuk Moba zaslužen za preboj trapa v srbske pop vode. Delo te ekipe predstavlja neko vrsto komodifikacije trapa. To, da je trap kot trend v produkciji prešel okvire, iz katerih je v Srbiji izhajal, je simptomatično in predstavlja nekakšen razpad te smeri.

V svojem prvem tekstu o trapu sem celotno zgodbo o srbski sceni začel z ekspanzijo trapa, saj je ta prišel tudi do največjih pop zvezd, kot so Miley Cyrus, Lady Gaga in Beyonce. Tako tudi tu zaključujem z razširitvijo samega zvoka v dela velikih regionalnih zvezd. Sarajevski dvojec Buba Corelli in Jala Brat sta za hčerko Mileta Kitića, Elenu, posnela trap benger “Folira”. Podobno je tudi sodelovanje med Vuk Mobom in Anđelu Vešticu v komadu "Ja se ne menjam".

Najbolj poveden primer vpliva trapa na srbsko pop sceno je ta, da sta si trap matrice v nekaterih novih komadih prisvojili tudi Ceca in Seka Aleksić. Na to emancipacijo zvoka lahko gledamo kot na uspeh srbskega trapa. Še pomembneje pa se mi zdi to, da je trap v širši družbi deloval kot platforma za promocijo nekakšne zmagovalne mentalitete in tako prebudil ter relativiziral glasbeno sceno. Bomo videli, ali se bo lahko tovrstna drža na dolgi rok prijela v precej konzervativni lokalni sceni. Novosadska skupina Klika, ki je zbrana okrog grupacij Bekfleš in Kardež, predstavlja neko novo razburljivo razumevanje trap matrice in tako skrbi za to, da celotna zgodba še ni končana. Vendar pa je še prezgodaj, da bi lahko govorili o tem, kako pomemben bo njen vpliv v celotni srbski trap zgodbi. 

Tekst je spisal Vladan Maksimović, novinar srbskega internetnega portala Before-after. Prevedel J.K.