Skok v evropska sredstva
Ekipa Radia Študent si je po več odpravah v vročih poletnih mesecih prislužila obisk bazena. A ne kateregakoli bazena, temveč Kopališča Vevče. Osemnajst let po zaprtju sta župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in predsednik vlade Robert Golob konec julija ponovno odprla vevški bazen. Pred uradno otvoritvijo so bili na vrsti še številni govori in nekaj glasbenih točk, med drugim je nastopil Papirniški pihalni orkester Vevče, v katerem so v letih po ustanovitvi nastopali predvsem delavci Papirnice Vevče. Sledilo je prerezanje traku in nato slavnostni skok v vodo. Če vas je zanimalo, Golob je skočil na glavo, Janković na noge. Takoj zatem je ljubljanski župan povedal, da morajo vodo preizkusiti prav vsi.
Odprtje bazena – verjetno pa predvsem na tisti dan brezplačno kopanje za obiskovalce – je v Vevče pritegnilo večjo množico ljudi in predstavnikov medijev. Ob vhodu na bazen je zato nastala manjša gneča, ki so se ji drugi mediji izognili, saj jih je varnostna služba spustila mimo glavnega vhoda. A do takšnih privilegijev novinarji Radia Študent nismo upravičeni, kljub temu da je varnostnik zatrjeval, da so pravila za vse enaka.
Zunanji del novega kopališča obsega 50-metrski bazen, manjši bazen in čofotalnik. Dodali so tudi odbojkarsko igrišče, dve mizi za namizni tenis, otroško igrišče in uredili nabrežje Ljubljanice, ki je bilo ob odprtju še zaprto. V notranjih prostorih so zgradili 25-metrski bazen, večnamensko športno dvorano, savne, prostore za sprostitev in gostinski lokal s teraso. Celotna vrednost projekta je skoraj 24 milijonov evrov, za obnovo kopališča pa je ljubljanska občina prejela okoli devet milijonov evropskih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt je del evropske finančne perspektive za obdobje 2021–2027, s projektom pa je Slovenija zasledovala peti cilj kohezijske politike, in sicer ustvariti Evropo bližje državljanom. V okviru tega se spodbuja trajnostni in celostni razvoj vseh vrst območij. Za urbani razvoj je v tej perspektivi določenih 56 milijonov evrov, za lokalni 29. Za prenovo mest so evropska sredstva predvidena za projekte prenove ali oživljanja prostih in slabo izkoriščenih, v nekaterih primerih celo okoljsko degradiranih pozidanih površin. Prednost pri financiranju imajo projekti, ki med drugim podpirajo gospodarsko in socialno oživitev mestnih območij. Podprti projekti morajo slediti ciljem trajnostnih urbanih strategij mestnih občin. Trajnostni razvoj mest poteka v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb, znanega kot CTN, ki temelji na občinski trajnostni urbani strategiji. Vodja službe za evropske projekte na Mestni občini Ljubljana Matic Sopotnik pojasni, kako je potekalo črpanje evropskih sredstev.
Nekaj dni pred otvoritvijo je javno podjetje Ljubljanski potniški promet sporočilo, da bo linija mestnih avtobusov številka 27 podaljšana do Vevč. Avtobusna linija, ki je povezovala nakupovalni središči Rudnik in BTC City, se bo sedaj zaključila nedaleč od kopališča. Neposredno ob kopališču so uredili parkirna mesta za osebne avtomobile in prostor za kolesa. Na spletni strani ljubljanske občine piše, da je kopališče dostopno tudi s sistemom izposoje koles BicikeLJ. Toda najbližje postajališče koles je od bazena oddaljeno en kilometer, kar je okoli petnajst minut hoje. Vodja Službe za razvojne projekte in investicije Meta Gabron pove, da so pridobili gradbeno dovoljenje tudi za garažo, a so to idejo pozneje opustili.
Kopališče Vevče je zgradila Papirnica Vevče, da bi ob izbruhu požara v papirnici lahko zagotovili vodo. Zgradili so olimpijski bazen, manjši 33-metrski bazen in otroški bazen, ki so jih ogrevali z odvečno toploto iz papirnice. Na dan se je na bazenu nekoč zbralo tudi po tri tisoč kopalcev, na kopališču pa so organizirali športne dni in plavalne tečaje. Po stečaju papirnice leta 2007 je kopališče zamenjalo lastnika in istega leta so ga zaprli. Kopališče je v naslednjih letih začelo propadati, pozneje so v požaru zgoreli še ostanki garderob in tušev ter nekdanje restavracije. Bazen so sanirali leta 2016.
Ljubljanski župan Janković je namero o nakupu zemljišča prvič izrazil leta 2013, ko je bilo kopališče v lasti družbe Krater, ki je spadala v poslovni krog družine Odlazek. Janković je tedaj izpostavil, da bi se prenove kopališča lotili le, če bi tedanji lastnik zemljišče na občino prenesel brezplačno. Z družbe Krater so sporočili alternativni predlog, ki bi vključeval menjavo zemljišč, a do dogovora ni prišlo. Časnik Dnevnik je pred leti poročal, da si je želel medijski mogotec Martin Odlazek kopališče spremeniti v stanovanjske ali poslovne prostore. Po poročanju medija je to dejstvo podkrepil postopek ene od Odlazkovih družb, ki je na občino vložila pobudo za spremembo namembnosti kopališkega območja, a so spremembo prostorskega načrta na občini zavrnili.
Leta 2018 sta se ljubljanska občina in družba Salomon, ki je prav tako v lasti Odlazkovega kroga, dogovorila glede odkupa zemljišča. MOL je za okoli deset tisoč kvadratnih metrov zemljišč plačala okoli pol milijona evrov. Konec marca leta 2023 je občina izvedla razpis za izvedbo gradbenih del, a so prijavljena gradbena podjetja izvedbo del ponudila za previsoko ceno. Na občini so se nato s prijavitelji odločili za konkurenčna pogajanja. Po pogajanjih je ljubljanska občina z družbo VG 5 sklenila pogodbo o izvedbi del v višini okoli 18 milijonov evrov z davkom. Poleg tega je občina arhitekturnemu biroju Gužič Trplan plačala skoraj 700 tisoč evrov za pripravo projektne dokumentacije. S podjetjem VG 5 so na MOL-u sklenili dva aneksa, prvega avgusta leta 2024, s katerim se je vrednost del podražila za dober milijon evrov. Drugi aneks k pogodbi sta obe strani podpisali marca in rok za dokončanje del podaljšali do konca julija. Časovnico obnove kopališča predstavi Gabron.
Prej omenjeni Salomon je ključen za obstoj medijskega imperija Martina Odlazka, ki je osrediščen okrog skupine Media24, in obsega vse od tiskanih medijev – tako časopisov kot revij, do radijskih in televizijskih postaj ter spletnih portalov. Imperij temelji na vrsti lastniških povezav med Martinom Odlazkom, njegovimi družinskimi člani, prijatelji, poslvnimi partnerji ter njihovimi podjetji. Za obstoj tako imenovane skupine Media24, s katero povezujemo Odlazkove medije, je ključen prav Salomon, največje podjetje medijske skupine, ki je sicer registrirano kot podjetje za zaposlovanje invalidov, ukvarja pa se tudi z odvozom in predelavo odpadkov, oglaševanjem in izdajanjem časopisov ter revij.
Martin Odlazek je Salomon nekoč obvladoval preko družbe Eurofit. V raziskavi lastništva medijev, ki jo je leta 2020 opravil portal Pod Črto, so navedli, da je Eurofit v lasti Odlazka in njegovih družinskih članov, podjetje pa je s Salomonom povezano prek Dolenjskega lista. Lastništvo Eurofita sicer ostaja nespremenjeno, Martin Odlazek ima še vedno 44-odstotni delež, ostalo pa je razdeljeno med njegovih šest otrok.
Kljub temu je Odlazek na papirju leta 2023 prekinil lastniški nadzor nad Salomonom. V raziskavi iz leta 2020 je razvidno, da je preostali delež Salomona, ki je znašal okrog 45 odstotkov, imela v lasti tako imenovana slaba banka, ki je delež kupila po stečaju skupine Krater, v raziskavi opredeljene kot predhodnica skupine Media24. Konec decembra leta 2022 je Družba za upravljanje terjatev bank oziroma slaba banka prenehala obstajati kot pravna oseba, vse premoženje ter pravice in obveznosti slabe banke pa so prešle na Slovenski državni holding, krajše SDH. Ta se je konec leta 2023 odločil za prodajo svojega 30,6-odstotnega lastniškega deleža v Salomonu podjetju B-Solventa, ki je bilo pred odkupom deleža že solastnik podjetja. Delež nekdanje DUTB, zdaj SDH, se je zmanjšal konec leta 2022, ko je B-Solventa skupaj s podjetjem OE Eko dokapitaliziralo Salomon.
Podobno raziskavo kot portal Pod črto so v okviru projekta Afemed, ki še vedno poteka, opravili na Mirovnem inštitutu. Namen raziskave je bila prav kompleksna mrežna analiza prepletenosti medijskega lastništva v Sloveniji. Več o tem, kako so zastavili analizo, pojasni Marko Ribać, raziskovalec na Mirovnem inštitutu, ki se ukvarja z mediatizacijo, transformacijami političnega ter ekonomskega prostora in teorijami komuniciranja.
Kot pojasnjuje sogovornik, so se v svoji analizi osredotočili na tri večje medijske grupacije. Treba je izpostaviti, da analiza zajema le stanje do leta 2022, pri čemer se zlasti konglomerat Martina Odlazka z vsakim letom prestrukturira, obogati za kakšen medij ali ga preprosto zavrže.
Umik iz lastništva je bil sicer kratek. Aprila letos se je iz lastništva Salomona umaknila družba OE Eko, ki je svoj delež prodala podjetju Sap Servo, ki je v večinski lasti Salomona, v družbi pa ima delež tudi Eurofit.
Ob tem se lahko vrnemo na prej omenjeni Dolenjski list. Med lastniki Salomona je firma Singularum, katerega lastnik je Jure Stariha, ki je delež kupil prav od Dolenjskega lista. Z »izločitvijo« Dolenjskega lista iz lastništva so se končali sodni postopki med državo in Salomonom. Lastnica Salomona je tudi družba Strešnik, ki jo preko družb vizija Holding Ena, TNM in Lisca obvladujeta podjetnik Dari Južna in njegova žena ter prva nadzornica Petrola Vesna Južna.
Katere medije sploh obsega imperij Martina Odlazka? Podobno, kot je pokazala že raziskava iz leta 2020, je Salomon največji lastnik podjetja RGL, pod katerega sodita radijski postaji Aktual in Veseljak, oba imata zdaj tudi svoja televizijska kanala. Sicer to ni edini radijski del imperija, saj je konglomerat Media24 povezan tudi s podjetjem Infonet, ki pod blagovno znamko Radio 1 obvladuje tudi druge znane radijske postaje, kot so Radio Antena, Radio Bob in Radio Belvi. Distribucija novic med radijskimi postajami je sicer deljena. Aktual in Veseljak namreč dnevne novice dobivata preko Sveta24, medtem ko je nabor novic na ostalih radijskih postajah Infonetov.
Kaj točno so v raziskavi na Mirovnem inštitutu ugotovili glede grupacije Media24 in njene razvejanosti, pojasni Ribać.
Osrednji del Odlazkovega imperija sicer sestavlja del skupin Svet24. Alenka Nardini, nekdanja žena Martina Odlazka, je 100-odstotna lastnica podjetja Svet24, ki pa je 100-odstotni lastnik podjetja Media24. Svet24 je izdajatelj istoimenskega časopisa – pri tem je treba opozoriti, da obstaja tudi spletni portal Svet24 za objavo novic. Podjetje Svet24 je prav tako 100-odstotni lastnik podjetja Media Partner Agencija, preko katerega so glede na raziskavo Pod črto med drugim izhajale revije Naš dom, History Illustrated, Obrazi in Lady križanke. Glede na trenutne podatke je sicer izdajatelj revij Lady in Obrazi podjetje Salomon. Če se ozremo nazaj na lastništvo grupacije Svet24, je raziskava iz leta 2020 pokazala, da je bila firma Media24 nekoč 100-odstotna lastnica podjetja Tretje revije, ki je izdajalo revije, kot sta Liza/Maja in Dom2. Firma Tretje revije je trenutno v lasti podjetja Lepenka, čigar ustanovitelj je Salomon.
Odlazkov imperij sicer seže tudi na lokalno raven. V raziskavi portala Pod črto so ta del konglomerata poimenovali štajerski del. Ta je obsegal Radio Ptuj, Štajerski vestnik, Radio Celje in Novi tednik. V preteklih petih letih se je sicer Odlazkov vpliv na lokalne medije še okrepil. Najbolj vidno je del imperija postal časopis Večer, v katerem imajo med drugim deleže podjetja Salomon, Curator nova, Am Marketing, Media partner agencija. Lastnik podjetja Am Marketing je podjetje Luxuria. Od leta 2019 sta v lastništvo podjetja RGL, povezanega z Veseljakom in Aktualom, vstopila prav Luxuria in Ivan Kralj, ki imata vsak po 19-odstotni delež. Oba lastnika sta se v raziskavi iz leta 2020 pokazala kot ključna za štajerski del konglomerata.
Podjetje Luxuria je povezano s Studiem Luksuria, katerega lastnika sta Mark Divjak in podjetje Nep Trade, ki je v lasti Luxurie in je tako kot večina drugih podjetij registrirano na Vevški cesti 52. Preko štajerskega stebra je mogoče povezati tudi prej omenjenega solastnika Večera Curator novo, ki je solastnica Radia Tednik Ptuj, kjer ima svoj delež med drugim tudi Salomon. Radio tednik Ptuj sicer skrbi za izdajanje Štajerskega vestnika in Radia Ptuj. Odlazek je svoj imperij okrepil še za velenjski častnik Naš čas, v katerem imajo delež podjetja Lepenka, Svet24, Curator nova in Luxuria. Pridobil je tudi pomurski medij Vestnik. To sicer ni edini primer lokalnih medijev, Odlazek si je podjarmil tudi Primorske novice, ki si jih je sicer hotel zagotoviti medijski mogotec v nastajanju Aco Kabanica.
Kot pojasnjuje Ribać, konglomerat vključuje najrazličnejša podjetja in celo oglaševalske agencije, kar je v nasprotju s staro verzijo zakona o medijih.
Sogovorec ob tem dodaja, da lahko posameznik čez dan stopa v stik z različnimi mediji, ki jih vse obvladuje ena oseba. Ob tem je sicer pomembno izpostaviti, da se članki različnih portalov pojavljajo na drugih portalih znotraj konglomerata. Na ta način sta na primer povezana Večer in Primorske novice ali pa Necenzurirano in Svet24.
MOL-ov odkup zemljišča od Salomona sicer ni edini primer sodelovanja teh dveh akterjev. Lani septembra je občina objavila razpis za tisk in raznos brezplačnega glasila Ljubljana. Po pregledu prvotnih prijav za občino ni bila sprejemljiva nobena ponudba, zato so k vložitvi ponudbe povabili Salomon. Slednje sicer že nekaj let tiska in raznaša omenjeno glasilo. Podjetje bo tako v prihodnjih dveh letih za opravljanje raznašanja in tiska od občine prejelo dobrih 927 tisoč evrov, v približno osmih letih, ko je prav tako opravljalo te storitve, pa je podjetje dobilo okoli 2,8 milijona evrov.
Bolj kot v vodo vevškega bazena, ki jo morajo preizkusiti prav vsi, smo v tokratni reportaži zaplavali v medijsko morje, polno lastniških mrež, podjetij in medijskih kanalov. Pa vendar, vrnimo se za konec k bazenu. Mestna občina namreč s polnim zagonom prenavlja ljubljanske športne objekte. Po obnovljenih kopališčih Kolezija in Ilirija se zdaj loteva tudi gradnje Atletskega centra Ljubljana, ki bo nadomestil dotrajani stadion Žak. Ko smo Gabron vprašali, ali bo naslednje na vrsti kopališče Kodeljevo, je sicer odgovorila, da trenutno obnova ni predvidena.
Morda pa se, ko bo občina prenovila Kodeljevo in še tam zasolila cene za dnevno kopanje, posvetimo prenovi in tudi sami preizkusimo vodo … Ko bo dan odprtih vrat in bo kopanje zastonj, seveda.
Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko? Lokalno, ki ga podpira Evropska komisija. Mnenja, podana v oddaji, ne odražajo mnenj Evropske komisije, ki pa tudi ne odgovarja za uporabo informacij, navedenih v oddaji.
Dodaj komentar
Komentiraj