Lokalno omreženi
Informacijska družba, postindustrijska družba, visoko mediatizirana družba ali preprosto sodobna družba. Vseeno je, s katerim izrazom skušamo zajeti način, na katerega danes izkušamo svet. Dejstvo je, da nam je izkušnja lokalnosti v večji meri posredovana s strani medijev, kakor da bi jo doživljali fizično. Zato v tokratnem lokalnem OFFsajdu preučujemo aspekte predlaganih sprememb medijske zakonodaje, ki zadevajo lokalne medije. Nekatere spremembe zakonodaje, ki je v javni obravnavi do 5. septembra, na primer manjšanje sredstev Radiotelevizije Slovenija, so bile za časa javne razprave deležne mnogih komentarjev. Lokalni aspekt je bil po drugi strani iz javne obravnave v večji meri izpuščen. Spremembe zakona o medijih na tem področju predvidevajo zanimivo definicijo lokalnih občinskih in strankarskih glasil, ki verjetno ne bo pripomogla k izboljšavi njihove kvalitete. Poleg tega bo na nov način urejeno povezovanje lokalnih radijskih in televizijskih programov posebnega pomena v mreže. Predlog zakona predlaga tudi uvajanje lokalnih oken na radijskih postajah.
Definicija medija v predlaganem Zakonu o medijih ni bistveno spremenjena. Tudi definicija tega, kaj mediji niso, ostaja bolj ali manj enaka kot do sedaj. Vendar je v to definicijo dodan problematičen pogoj. Za medije po zakonu ne štejejo, citiramo: “Glasila političnih strank, verskih skupnosti, sindikatov, zbornic, zavodov, ustanov, društev in drugih interesnih ali strokovnih organizacij, katerih temeljna dejavnost v skladu s predpisi in ustanovitvenimi akti ni izdajanje medijev, in ki so obenem namenjena izključno predstavitvi njihovega dela in poslanstva.” Obenem v zakonu še zmeraj ni omejeno lastništvo glasil s strani občin ali političnih strank. Spornost take opredelitve pojasni Peter Sekloča, raziskovalec medijev s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Ker je večina glasil, ki izhajajo v lokalnih okoljih, prostor za problematične vsebine, bi bila smiselna drugačna ureditev.
Bolj korenito je ministrstvo za kulturo v zakon poseglo na področju načina povezovanja postaj s statusom lokalnih radijskih in televizijskih programov posebnega pomena. V tem aspektu ministrstvo sledi predlogu zakona o medijih, ki ga je pripravila prejšnja vlada. V uvodu v zakon ministrstvo pojasnjuje, da način povezovanja v regionalne mreže ni ustrezen, saj mora vsak medij, ki se v mrežo poveže, zase, kakor tudi mreža sama, izpolnjevati vse obveznosti, ki jih glede statusa posebnega pomena določa zakon. Po mnenju ministrstva bomo z združitvijo dveh programov s statusom, ki sta premajhna, da bi bil njun poslovni model ekonomsko upravičen, po novem dobili en program s statusom, ki bo lažje kljuboval vse večjim izzivom na medijskem trgu, poslušalci pa ne bodo prikrajšani za obseg programskih vsebin. Lokalni radii ali televizije se bodo tako lahko preprosto povezali v mrežo, regionalni status posebnega pomena pa bo ukinjen. Na radijskem področju trenutno edino regionalno mrežo tvori Primorski val, ki povezuje lokalna Radio Kobarid in Radio Cerkno. Prokurist Primorskega vala Ivan Seljak opiše, zakaj je regionalna mreža sploh nastala.
V primeru Primorskega vala, ki ni del nobene večje radijske lastniške mreže, je sprememba ureditve tako precej jasna. Radio Kobarid, Radio Cerkno in Primorski val bodo lahko delovali kot enotni radijski program z enim statusom, lokalnim statusom posebnega pomena. V primeru radiev z lokalnim statusom posebnega pomena, ki so del večjega lastniškega konglomerata, bi lahko spremembe po drugi strani pomenile še nekaj drugega.
Pri nas imamo dve večji lastniški radijski mreži, tisto v lasti Infonet medie in tisto v lasti Medie 24. Infonet media je zgradil Leo Oblak, v njeni lasti pa so uradno Radio 1, Radio Antena, Koroški Radio, Radii Maxi, Robin, Kranj, Bob in Triglav. Media 24 oziroma podjetje Salomon ima v lasti uspešne radijske postaje, kot so Radio Aktual, Veseljak in Salomon. Po uradno sicer nepotrjenih informacijah je družbo Infonet media lani prevzel lastnik skupine Media 24 Martin Odlazek oziroma z njim povezani poslovneži. Tako naj bi nastala ogromna lastniška mreža, ki ima v lasti tudi več majhnih radiev s stausom lokalnega programa posebenga pomena. Tak je na primer Radio Kum Trbovlje, ki izvaja program Radio Aktual Kum. Ali pa Radio Robin in Koroški radio. Po novem zakonu bi bilo tudi formalno mogoče povezovanje takih radiev, a s tem po mnenju ministrstva ne bi trpele vsebine. Toda ker bi lahko na primer dva lokalna radia, ki bi se povezala v mrežo, prevzela skupen status posebnega pomena, bi to lahko vodilo v deljenje vsebin, ki jih morata proizvesti, da bi dobila status. To pomeni, da bi na vsakem radiu posebej nastalo manj lokalnih vsebin, ki jih status zahteva. Ivan Seljak sicer upa, da radijske mreže svojih stroškov ne bodo racionalizirale na ta način.
Kot opisuje tudi Sekloča, je organizacija produkcije vsebin v komercialnih mrežah zelo centralizirana. Lokalni radii posebnega pomena v lastih teh mrež bi tako lahko v večjem deležu svojih programov oddajali centralno producirane vsebine.
Predlog zakona predvideva tudi uvedbo radijskih lokalnih oken, citiramo: “Izdajatelj lahko na radijskih frekvencah, ki jih uporablja za razširjanje svojega radijskega programa, istočasno predvaja po vsebini različna lokalna okna, ki vsebujejo vsakemu območju pokrivanja prilagojene lokalne informativne programske vsebine, lahko pa tudi druge programske vsebine in oglase.” Tudi ta sprememba gre, kot kaže, na roko velikih lastnikov, saj se bodo kot lokalne vsebine lahko zamaskirale kar reklame. Seljak taki praksi močno nasprotuje.
Lokalnost nam je torej in nam bi znala biti v prihodnosti še bolj močno posredovana s strani medijev, ki na lokalno, o katerem poročajo, gledajo z velike, nelokalne razdalje.
Dodaj komentar
Komentiraj