Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je z nastopom vlade Mira Cerarja prevzela Stanka Setnikar Cankar. Bivša dekanja ljubljanske Fakultete za upravo je zaenkrat ena izmed manj vidnih članic vladne ekipe, kar v kontekstu vsakoletnega ministrskega prerekanja za proračunska sredstva morda ni najboljša popotnica za vzgojitelje, učitelje in profesorje, kaj šele za učence, dijake in študente.

Kaj torej leto 2015 obeta izobraževalnemu sistemu? Iz besed ministrice Setnikar-Cankar je jasno, da si bodo morali zavodi, sploh visokošolski in raziskovalni, sredstva za obstoj iskati na trgu. Obeti o dveh odstotkih proračuna, ki naj bi se stekala v sistem visokega šolstva, so tako le prazna predvolilna obljuba. In čeprav Setnikar Cankar niti ni seznanjena z usodo 10 milijonov evrov, ki jih je ministrstvu za izobraževanje od junija dolžno ministrstvo za promet, vseeno zagotavlja, da rezov na področje visokega šolstva ne bo.

Glede javnega financiranja zasebnih visokošolskih zavodov Setnikar Cankar pravi, da se mora to področje urediti z novim Zakonom o visokem šolstvu (ZViS), ki naj bi ga pripravili do konca pomladi. V njem naj bi bila merila za ustanovitev visokošolskega zavoda precej strožja, v prehodnem obdobja pa naj bi se pravica do dokončanja študija pod vpisnimi pogoji spoštovala. Osnova za novi zakon naj bi bil Pikalov spomladi padli predlog, a naj na tem mestu omenimo le, da je ob sklicu posveta o pripravi ZViS-a ministrica naokoli pošiljala vmesno in ne končne verzije zakona.

Pri vprašanju, kdo vse bo sodeloval pri pripravi novega ZViS-a, je ministrica omenjala precej širok nabor organizacij, a kot je razvidno iz ponedeljkovega intervjuja s sekretarjem Petrom Mačkom v Delu, gre spet le za uveljavljene pisce zakonodaje, ki so v precejšnji meri sokrivi za obstoječe neustavno stanje.

MIZŠ pri pripravi zakonodaje sodeluje tudi z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predvsem pri vprašanju štipendiji in študentskega dela. Kaj se bo izcimilo iz medresorskega sodelovanja, si ne upamo napovedati, a glede na podražitev študentskega dela se nam kmalu obeta resen pretres.

Nadalje ministrica zagovarja uvedbo vsebin podjetnosti v vse nivoje izobraževanja. Če se s to ideologijo ne strinjate, je odgovor ministrice enostaven: tako nam namreč narekujejo evropske direktive! Podoben deus ex machina prijem Setnikar Cankar uporabi tudi pri vprašanju šolnin, kjer se zgovarja na nevidno roko trga. Poleg tega za priročen izgovor uporabi tudi tako zaželeno internacionalizacijo, pri kateri naj bi za potrebe najboljših tujih študentov morali izvajati tudi nadstandardne programe. Samoplačniške, seveda.

Ob koncu smo opozorili tudi na ZUJF, ki v javnem sektorju že dobri dve leti onemogoča napredovanja. Največje žrtve tega so seveda najnižji akademski delavci, za etablirane politike-profesorje pa se vedno najde pot v višji plačilni razred.

Na sveti večer nam tako preostane le molitev, da se bo kdo izmed strokovnjakov na položajih končno zavedal, da je funkcija univerze in znanosti še kaj drugega, kot le sprejemati obstoječe stanje na trgu in v družbi.