Ljubljanska megla 

Sigurno ste jo kdaj prekleli, jo presenečeno uzrli zjutraj, nedvomno pa ste jo vsaj enkrat srečali. Ta stara gospa živi v ljubljanski kotlini, na ulice pa se spusti v zgodnjih jutranjih urah. ‘Tista megla’ ima mitološko predvsem  ženske prvine: nejasna, mokra, spolzka, izgubljena, fikcijska, nematerialna. Dandanes jo v nejeveri povezujemo s slabim vremenom, nesrečo, depresijo in slabo voljo. Tudi ‘meglen’ človek ima podobne kvalitete.  

S svojo misterioznostjo je svojčas, ko je svetu umanjkala predvsem znanost, megla ponujala mnogo ezoteričnih in mitoloških motivov. V okoliških koncih obstajajo pripovedke, da se ‘po megleni poti’ pride do nebesnega svoda - in do sveta, ki se skriva za njim. Seveda je ‘meglena pot’ mišljena kot danes imenovana Rimska cesta, po poti do tja pa te je pospremil bodisi povodni mož,bodisi Kresnik. Po ljudskem izročilu (ki je mnogo inter-nacionalen ter se prepleta z izročili druzga ali tretiga folka) se je po tem, ko se je Kresnikov poba tolkel z zmajem ali kačo, po zemlji spustila črna megla, toča, dež in neurje, ki so prinesli ljudem dobro letino. Marsikdaj so v megli doma fantazijska bitja. 

V nordski mitologiji predstavlja Nifel-heim oziroma ‘megleni dom’ sfero mrtvih, oziroma predstavlja rojstno mesto vseh enajst mitoloških rek in je nasploh kraj, kjer se življenje rojeva, in kasneje pride spet tjakaj počivat. Je sestavni del mitološkega trojnega sveta, kjer za razliko od Midgarda, kjer živijo ljudje in druga crkovina, in od Asgarda, kjer živijo vilinci in drugi hipsterji, v meglenem domu živijo škratje. S škrati pa si ljubljanska kotlina deli nič kaj podobnega, le da je znana po vlažnih žabah. 

V osnovnih šolah so nas učili, da se v ljubljano steka prek te neke pol-alpske kotline mrzel zrak, ki se potem zbere v dolini, zjutraj pa začne vzhajati zaradi mrzlih tal.  Drugačekot pri oblaku se tukaj vlaga lepi na tla, namesto na nebo.. Dandanes v Ljubljani naštejejo okoli 60 meglenih dni, v Novem mestu in Celju, ki sta tudi precej meglena,  pa nekaj manj. Megla se začne pojavljati, kot nas je neprijetno opozorila sama, s krajem novembra. Bojda je bilo včasih, ko so ljudje še dosti kurili še več. Na izgorele mikro trde delce se namreč nabira vlaga, delcev pa je, zahvaljujoč mestnemu plinu, vse manj, zato pa je tudi manj megle. 

Summa sumarum: Če imate meglo radi ali ne, ste si sami krivi. Pazite pač, da se v nji ne izgubite. Ker vam potem ne pomaga niti mitologija, niti vremenarska znanost. Zaradi megle niti ne vidite dreka, niti tega, da ste vanj stopili. Kot se je primerilu poročevalcu, Bigi.