Četudi izraz indie sam po sebi ni žanrska oznaka, se je v maniri indie rocka tudi med igrami oblikoval določen stereotip, ki nam kakor simbolni brki in gozdarska srajca že od daleč daje vedeti, da imamo opravka z neodvisnim naslovom. Med najbolj prepoznavne značilnosti sodijo pikslasta grafika, lo-fi MIDI glasbena podlaga, obilo referenc na popularno kulturo 80-ih in 90-ih ter nekonvencionalna žanrsko-tematska kombinacija. Punch Club obkljuka prav vse naštete kljukice, današnji recenziranec je namreč retro boksarski tycoon špil s FRP elementi.

Igro je naumil ruski trojec iz Sankt Petersburga, bolj znan pod studijskim nadimkom Lazy Bear Games. Njihova zgodba ne bi mogla biti bolj klišejsko geekovska - trideset-in-nekaj-letniki so se spoznali med igranjem World of Warcraft in se lotili razvoja špilov, pri čemer so navdih črpali iz otroških ljubezni: iger na NES-u in Segi Genesis ter filmov s Schwarzeneggerjem, Stalloneom in Van Dammeom. Sprva so izdelek hoteli nasloviti VHS Story; po preizkušanju različnih mehanik in menjavi imena so konec 2014-ega objavili prvo alpho Punch Cluba. Sledila je še early access izdaja na Steam Greenlight in končno uradna različica januarja letos. Od takrat razvoj ni prav nič pojenjal, zadnjo posodobitev na različico 1.30 so tako izdali preteklo nedeljo.

V igri s pomočjo point-and-click vmesnika nadzorujete amaterskega boksarja neznanega imena. Z vadbo v fitnesu in različnimi oblikami borbe razvijate njegove statistične parametre in izbirate različne nadgradnje iz drevesa. Pretepi se odvijajo brez vašega direktnega posredovanja - pred začetkom zgolj izberete nekaj sposobnosti, ki jih želite uporabiti, nato pa gledate in čakate, da se boj odvije, kot tekme v Football Managerju. Osnovna mehanika je v celoto povezana s filmsko zgodbo o mrtvem očetu, skrivnostnem medaljonu in vplivnem mafijcu; potem so tu neobvezne obstranske dejavnosti, kot je nočno superherojsko udejstvovanje in razvoj ljubezenskega razmerja s prijateljevo sestro; in pa vsakdanja Tamagotchi rutina hranjenja, spanja, zabave in službe. Povsod so na gosto posejani popkulturni pomežiki - kot dostavljalec pic denimo obiščete nindžaste krokodile v kanalizaciji; na parkirišču za barom spoznate skrivnostnega Tylerja, ki vas povabi v samospoznavanje skozi pretepe; v romskem naselju vas za uslugo prosi njegov bratranec Mickey.

Našteti preostale detajle bi bil skoraj že spoiler, a če vas dosedaj povedano ni napalilo, vas tudi preostanek ne bo. Če pa ste imeli tycoon špile od nekdaj radi in obenem sodite v demografsko skupino, ki je odraščala v času tranzicije, vam bo Punch Club pisan na kožo. Fajtali se boste lahko na namiznem računalniku, na obeh največjih mobilnih platformah in celo na Nintendovem 3DSu. Sistem razvoja lika in matematika v ozadju bojev sta dovolj poglobljena, da boste mimogrede krenili v vnovično ponovitev kampanje s spremenjeno taktiko, zato je deset dolarjev na GOG-ju čisto fer cena. Jesen je - zarolajte si Eye of the tiger, odprite čips in opalite nekoga na gobec.