Za nepoučene: Turingov test je namenjen preizkušanju umetne inteligence; natančneje, njene sposobnosti, da izkaže inteligentno obnašanje. Kdor je videl Voight-Kampffov stroj v Blade Runnerju, si to lažje predstavlja v praksi. Dileme in paradoksi, ki vznikajo iz vprašanj o inteligenci in moralnosti računalnika, so v samem jedru današnje igre. Kot večina ZF špilov se tudi današnji začne v zmerno oddaljeni prihodnosti. Na zamrznjeni Jupitrovi luni nastanjena človeška posadka izgine v skrivnostnih okoliščinah. Računalnik zato predrami našo protagonistko Avo Turing, ki spokojno uživa kriogenični spanec na bližnji sondi. Mlada in inteligentna dama se neoborožena odpravi na reševalno misijo, kjer nič več ni tako, kot se zdi.

Če ste po tem zgodbovnem nastavku ugibali, da gre za še eno v vrsti horror streljačin z očitnimi seksističnimi elementi, potem ste pač pihnili mimo. Igro sicer res preveva vzdušje konstantnega nelagodja in moreče atmosfere, vendar v resnici govorimo o prvoosebnem puzzlerju, kjer namesto petelinov napenjamo možgane. Izkaže se namreč, da je raziskovalna postaja na luni zabarikadirana; iz sobe v sobo se tako prebijamo z reševanjem testov, medtem ko iščemo sledove za izginulo posadko. Vseskozi nas spremlja glas ladijskega računalnika Toma, ki kmalu postane prvi osumljenec za nastalo zmešnjavo. Se je posadka v strahu pred njim sama zaklenila v postajo? Ali nas na poti preverja za kakšno drugo nalogo? Je vse skupaj samo nedolžna pomota?

Labirint ugank obsega približno 70 sob, katerih težavnost in kompleksnost se postopoma stopnjuje. Reševanje običajno obsega preklapljanje med različnimi napajanji naprav, kjer akumulatorje bodisi fizično premikamo, bodisi napetost izsesamo v posebno pištolo in jo izstrelimo v katerega izmed vtičnikov. Z njimi upravljamo niz logističnih pripomočkov, ki obsegajo mostove, tekoče stopnice, dvigala, laserske žarke in tako dalje; vse seveda z namenom, da se prebijemo do vrat, ki vodijo v naslednjo stopnjo. Četudi gre za čisto subjektivne sodbe, lahko iz prve roke rečemo, da je igra odlično uravnotežila težavnost in zabavnost. Frustrirajočih trenutkov je malo, vendar so uganke še vedno dovolj težavne, da po rešitvi začutimo zadovoljstvo ob svojem intelektu. Morda bi imeli nekaj malega pripomb zgolj čez zadnjih nekaj primerkov, ki z golo obsežnostjo dvignejo pritisk povprečnemu igralcu.

Ideja prvoosebnega ugankarja na odročni raziskovalni postaji, ki ji vlada umetna inteligenca sumljive kvalitete, seveda ni nova. Vsi, ki ste igrali Portal, boste ob tokratnem naslovu v stanju nenehnega deja-vuja. Turing Test se je spustil po podobni poti, vendar s svojim slavnim predhodnikom pač ne more tekmovati – niti po dizajnu stopenj, niti po smislu za humor ali razvoj zgodbe. Je pa vsaj bolj filozofski, če lahko temu tako rečemo. Razglabljanja med Avo in Tomom so vredna posluha tudi v primeru, če ste se o Kitajskih sobah in podobnih miselnih eksperimentih že poučili na internetu. Škoda samo, ker igra njunih filozofiranj ni uspela zapopasti drugače kot z dialogom.

Pa vendar: Turing test je soliden izdelek. Prijeten za oko, blagodejen za uho in stimulativen za možgane. Za tiste, ki lačno čakajo na tretji del Portala, utegne biti najboljša možna tolažba ta trenutek. Najdete ga na Steamu in vseh piratskih straneh.