Vojna je v računalniških igrah pogosta in hvaležna tematika. Veliko klasičnih streljačin nas že na začetku nemudoma mobilizira na bojišče, kjer se moramo izkazati s strelsko in taktično spretnostjo. Strategije nas po drugi strani postavljajo v vloge cesarjev, ki skrbno izgrajujejo svoje imperije tako, da bodo ti ekonomsko in vojaško uspešno razrešili oborožene konflikte s svojimi sosedi. Tokrat predstavljamo igro z naslovom This War of Mine, ki je spretna kombinacija obeh žanrov.

Poglavitna novost se skriva v sami zasnovi igre; v tej borbi namreč ne bomo igrali herojev ali razsvetljenih diktatorjev. Upravljamo namreč s tremi povsem običajnimi ljudmi, ki so se znašli v obleganem mestu. Naša edina naloga je, da z njimi preživimo 45 dni vojne. Kar se sliši navidez preprosto, je v našem primeru skoraj nemogoča misija, saj razmere niso rožnate – po ulicah se sprehajajo paravojaške milice, zapuščene hiše plenijo obupani roparji, na črnem trgu vladajo oderuške cene za osnovne življenjske potrebščine. Hrana, voda in zdravila so vse prej kot samoumevne dobrine.

Povejmo kar takoj na začetku: This War of Mine je špil z visoko stopnjo težavnosti. Kaznoval bo vsak vaš napačen korak in skupaj z avtomatičnim shranjevanjem onemogočil goljufivo popravljanje preteklih kiksov. Sicer vas bo založil s solidnimi napotki, a znajti se boste morali sami. Težko? Da. Nepošteno? Nikakor. Preživeti vojno pač ni mačji kašelj in tako enkrat za spremembo pač ne govorimo o igri, ki bi vas držala za roko in trepljala po rami. Čeravno bo zaradi tega marsikatera tipkovnica utrpela nekaj besnih udarcev, pa na nek način ravno to naredi špil zasvojljiv. Porazi bodo boleči, a tudi male zmage in podvigi bodo nudili igralcu veliko zadoščenja.

Potek igre je v grobem razdeljen na izmenjujoči se cikel dneva in noči. Dan preživimo v pribežališču – od granat raztrgani hiši brez uporabnega pohištva. Tu nastopi strateški del – svoje bivališče moramo s tremi preživelimi liki izgraditi tako, da bo to nudilo kar največ udobja in varnosti.  Potrebno je zakrpati luknje v zidovih, postaviti postelje in peči, kasneje pride na vrsto tudi vrt ali kuhalnik. V tem smislu igra spominja na Simse; junaki morajo dobivati redne obroke, pozimi jih ne sme zebsti, če zbolijo oz. se poškodujejo, morajo dobiti oskrbo. Posebej je potrebno paziti na moralo, da preživeli spričo travmatičnih izkušenj ne obupajo nad seboj. Naj se sliši še tako preprosto, bo to zaradi konstantnega pomanjkanja vseh možnih dobrin na trenutke misija nemogoče.

A resnična zabava nastopi šele, ko se nad porušenim mestom zgrne mrak. Iz ekipe boste morali določiti enega tekača, ki se bo odtihotapil iz hiše in po mestu iskal potrebščine. Na voljo bo vselej nekaj lokacij, ki se med seboj razlikujejo po založenosti in stopnji nevarnosti. Tako bo recimo razrušena šola docela opuščena, a v njej ne bomo našli prav veliko uporabnih stvari, medtem ko bo veletrgovina preplavljena z dobro oboroženimi konkurenti. Ker vaše gospodinjstvo za preživetje pač potrebuje precej nujnih stvari, od hrane, kurjave, zdravil, pa vse do materialov za nova orodja in orožja, bo seveda potrebnega precej hitrega razmišljanja, kaj pospraviti v svoj mali nahrbtnik, preden bi vas utegnil kdo zasačiti. Vaša nočna ropanja bodo tudi bolj ali manj edini vir nujnih dobrin, zato vrnitev s prazno malho ali celo smrt v rokah stražarjev ne prideta v poštev.  

Sčasoma bo mogoče bivališče urediti tako, da bodo preživeli v njem lahko pridelovali lastno hrano, pa tudi kavo, cenen alkohol, zdravila in cigarete. Te lahko po potrebi uporabite sami, ali pa jih zamenjate za kakšne druge potrebščine na črnem trgu. S tem boste do neke mere olajšali svoje bivanje, a tvegani nočni pohodi bodo še naprej ostali nepogrešljivi, posebej pozimi, ko brez kurjave ne boste zdržali niti dneva. Ob tem bo tudi vaše bivališče slej ko prej tarča drugih nočnih roparjev. Z drugimi besedami, igra vam v resnici nikoli ne dovoli, da bi si lahko odpočili od vojne in zaspali na preteklih dosežkih. Še več, pod noge vam bo neprestano metala takšne ali drugačne moralne dileme, s katerimi se boste hočeš-nočeš morali soočiti. Ste pripravljeni v stiski oropati hišo miroljubnih starih zakoncev in jih s tem obsoditi na smrt od lakote? Boste siroti, ki je potrkala na vrata, odprli in ji stisnili v roko nekaj dragocenega podganjega mesa? Bi pomagali naključnemu mimoidočemu kljub ostrostrelskemu ognju? Ne pozabite, četudi ste pripravljeni v imenu lastnega preživetja ravnati sebično, si bodo preživeli svoje ravnanje še vedno gnali k srcu in tako ogrozili končni uspeh.

This War of Mine je zasvojljiva igra. Ne zato, ker bi bila lahka, ampak zato, ker je prav jebeno težka. Zaznamuje jo večno odločanje med slabimi in še slabšimi možnostmi, preveva pa jo mrakobna atmosfera s presunljivo izrazito stripovsko grafiko. Navdih za igro naj bi bilo sicer obleganje Sarajeva v prvi polovici devetdesetih, zato pač ne moremo govoriti o špilu, ki bi ga pognali po napornem dnevu, da bi si malo odpočili možgane. A še težje ga je odložiti, ko se ga enkrat lotite. Poljskim razvijalcem 11 bit Studios je potrebno priznati, da so zadeli v polno in predložili enega najboljših naslovov lanskega leta. Na Steamu ga najdete za 19 evrov, nekaj brskanja po internetih pa pokaže tudi bistveno cenejše rešitve.

Lačen in prezebel, a neomajen je ostal Rasto.