Med igričarji se veliko govori o neodvisnih igrah. Ponavadi v superlativih na račun razbijanja okvirov medija, v katerem se velike razvijalske hiše prepogosto zabubijo v ustaljene prakse. Če smo pri velikih naslovih navajeni na izogibanje eksperimentom, je pri indie razvijalcih prav transgresivnost priložnost, da se navkljub omejenim sredstvom uspejo prebiti do uspeha. Nemalo teh smo opisali tudi v Pritiskavcu: »Pony Island«, »Factorio«, »Fez«, »Undertale« in mnogi drugi. Kot rečeno se izraz »neodvisne igre« navezuje na njihovo nenavezanost na industrijske behemote. Njihovi razvijalci pa so že vešči v kodiranju. Vendar so se teh spretnosti morali nekje naučiti. Tudi razvijalec od »Undertale« se je vežbal s prirejanjem igre »EarthBound«. Vsak študent programiranja je najbrž že preizkusil svoje sposobnosti z izdelavo kakšnega preprostega špila, četudi je šlo le za klon asteroid shooterja. Nekateri pa imajo višje ambicije in svoje izdelke postavijo v preizkušnjo drugim in tako se je na spletu rodila skupnost amaterskih razvijalcev. S prihodom dokaj preprostih orodij kot je »Unity« in »rpg maker« ima vsakdo možnost, da sproducira razmeroma kvalitetno igro. O eni od teh, naslovnjeni »Uzi’s Drugged Adventures: Undead Memories«, bomo govorili danes.

Ker gre za amatersko igro, je treba že vnaprej brzdati pričakovanja. Roko na srce, večina tega žanra je neprečiščeni gnoj. Vendar tako kot so zgodnji projekti danes prepoznavnih avtorjev in režiserjev večinoma slabi, je v njih zaznati potencial, to pa velja tudi za razvijalske diletante. Nekateri izmed njih so sposobni v okviru tehničnih zamejenosti ustvariti stvari, ki omejitvam navkljub podajo všečno izkušnjo. V igri »Uzi’s Drugged Adventures« sta elementa, ki jo postavita kot nekaj posebnega, njena vulgarnosti polna zgodba in nevaskdanja izraba igralnih mehanik. Gre za »rpg« klon klasične »Zelda« dvodimenzionalne streljačine s pogledom od zgoraj, izdelana pa je v »rpg makerju«. Slikovna podoba je temu primerno preprosta, vendar je grafična dodelanost v anime stilu za to vrsto igre na visokem nivoju.

»Uzi’s Drugged Adventures« prednjači pri prepletenosti zgodbe z igralno mehaniko. Dogajanje se vrti okoli dekleta Uzi, nepopravljivi psihopatski narkomanki, ki se klati po fantazijskem svetu, vedno iščoč naslednjo dozo. Za fiks je pripravljena storiti karkoli, ne glede na to, kako spotakljivo in izprijeno. Torej ni čudno, da je pripravljena ugrabiti princeso in jo predati sumljivemu čarovniku v zameno za nekaj tablet. Sedaj moramo najti način, kako izvesti to plemenito zadolžitev. Svet špila je prav tako prostaški in sprevržen, kot naša junakinja, zato ni nenavadno, ko spotoma naletimo na vrlega mladeniča, ki ga posiljujejo orki. Igra zagotovo ni za krepostne, polna je grotesknosti in črnega humorja, ki sicer ni pretirano globok, vendar pa poskrbi za dovoljšnjo mero gravžanja.

Igranje sestoji iz pohajkovanja in izpolnjevanja nalog. To storimo tako, da Uzi svojemu imenu primerno, vse, kar ji stoji na poti, postreli z brzostrelkami. Sovražniki so pošasti, ki navkljub raznolikemu videzu, spadajo le v nekaj razredov glede na kombinacijo njihove hitrosti, vzdržjivosti in bližine, pri kateri nas opazijo. Z nabiranjem opreme in poživil usklajujemo ravnotežje med obrambo in napadom. Pridodana sta še posebna statusa, imenovana poželenje in zadetost. Prva veča možnost pojava perverzij, druga pa od drog induciranih zblojenosti. Skupaj s popolnoma naključnim plenom, ki ga dobimo z ropanjem skrinj, se ustvari zadostna pestrost za večkratno preigravanje.

Ultimativno je »Uzi’s Drugged Adventures« preprost amaterski špil, ki s kreativno uporabo igralnosti in eksploatacijsko zgodbo uspe prekoračiti spone tehnične omejenosti in poda nekaj, kar ni pogosto v tem mediju. Tematsko spominja na v Pritiskavcu že opisano »LISA: The Painful« in lepo spada med robne igre o katerih smo govorili prejšnji mesec v Pritiskavcu Gold. Ni za vse, vendar tisti, ki imajo smisel za humor na temnejši strani, bodo znali ceniti njen poskus. Dolga je le okoli tri ure in zastonj, zatorej le uzi v roke.

Tokrat je pred pohotnimi orki bežal Domen.