Tisti športni zanesenjaki, ki že zjutraj goreče verjamete v zmagovalni večer vaše ekipe, tisti, ki si vedno po tekmi ogledate še tisti ekstra oddajo, ki imate drese in poznate vse igralce in vse lige, in kljub lastnemu neukvarjanju s fizično aktivnostjo veselo zagovarjate znanost in napredek športa, vi, in tudi mi, ki šport opazujemo zgolj zaradi blazne okolice imamo nekaj skupnega. Zagotovo ne gojimo kakšnega prefinjenega okusa do sponzorskih reklam na vseh dresih in žogah in parketih in čeladah. Razlog je jasen, pač nam gre vsiljivost na živce. Danes bomo vzeli v oko eno tako manjšo, a zato nič hujšo reklamno akcijo. In to najbližjega soseda.

Tokratni fokus pa nas je prinesel na spletne police Merkatorja, kjer ob straneh stojijo predstavniki in predstavnice slovenskega športa. Znano je, da je omenjen štacunski koncern sponzor vsemu živemu, tudi športu, in zato tudi cela paleta različnih oglasov. Oglas, ki se mu bomo posvetili, je v bistvu zadnji plan spletne strani. Kaže nam športnike (avtor prispevka jih sicer ne pozna) v običajnih pozah, nekako pozersko, sredi polic Merkatorja.

Najbrž je namen oglasa, da v nas potrdi povezanost Merkatorja z športom, s tem da v naše bližnje življensko okolje prinese glorificirane projekcije herojstva v mesu in koži. Z izdelki v rokah, nekateri delujejo, kot da kupujejo. Eden celo, kot da krade. Na majicah imajo napis: Naši. Pika.Najboljši; kar verjetno implicira zmagovitost dejanskih športnikov, ki pa je spretno zavita v možnost, da je to omogočil ravno Merkator. Oziroma, kot radi razmišljamo v teh dolinah, da brez Merkatorja nič ne bi bilo. Napis na majici niti ni toliko zanimiv za današnjo edicijo rubrike, ker smo že tako preobjedeni z močnim medijskim valovanjem fantoma med-in-nad-in- kvazi-nacionalnosti, ki brsti še naprej. Tudi zaradi odsotnosti volilne propagande žari predvsem iz oglasov nedržavnih in zasebnih podjetij.

A premaknili se bomo k modi. Točneje: k preobleki. Stokrat smo že videli in vajeni smo videvat športnike v dresih v dobrih in slabih reklamah. Malo manj pa smo jih vajeni v civilnih oblekah, kot nastopajo tudi v oglaševalskem dizajnu omenjene spletne strani. Ti nastopajo torej kot civilni smrtniki, kot navijači, kot supporterji, in končno, kot supporterji Merkatorja. Tu se preobrazi nastop športne figure in s tem se spremeni tudi njegova simbolna vrednost. Če prej nastopa v oglasih, kjer kot najboljša žival dominira nad lastnim okoljem, pa je zdaj s spremembo kostuma depriviligiran. Rokovanje z njim neznanim orodjem – embalaža za mleko, sok – ga določa točno po kodu »si, kar počneš«. Torej je (tudi) velecenjen športnik običajen odjemalec vseobsegajočega in servilnega sistema vElikega eM-a. Tako kot Ti in kot tisti rosen sendvič v hladilniku. A taka apropriacija vizualne ikone ni nič novega.

Face se prodajajo in za face se dobi keš. Je pa seveda perverzno, da se na tak način, na čuden oglaševalski kiks, kot smo ga razpihnili, kaže na golo popreproščenje vseh javnih herojev – v misli pade tudi Mazejeva z njenimi Milka akcijami v Rogu – bajdvej, iz spota je milkin napis izbrisan – pa posilstvo Kekca in Sreče na vrvici s strani NLB in Tuševo žicanje za gasilce in še bi se našlo. »Sad se jasno vidi« bi rekli pokojni Šarloti, (in to že takrat) da je struktura športa in tudi drugih 'neprofitnih' ljudskih dejavnosti v kapitalizmu pač jalova. S pomočjo držav, kot je naša, pa še posebej. Da potem lokalni in regionalni megatrgovci nastopajo s socialnim obrazom, ni nikakršno naključje. Pač tokrat, na škodo športnikov. 

Pogled naprej premika Biga.