O svobodi, demokraciji, bratstvu in enakosti.

Danes, dragi poslušalci, bomo zaplavali v matematiko. Haha, saj se hecamo, enačili bomo pa vendarle. Pri matematičnih enačbah ali enačajih nasploh je pač jasno, kaj se počne:  primerja se torej eno z drugim in kaj kmalu se, vsaj v teoriji vidi, kaj kam skupaj ‘paše’ in kaj kam ne. Torej hruške navadno ne grejo z jabolki in tako naprej. A poglejmo si praktičen šolski primer:

Prisluhnili smo mojstru besede, ki ve, kako se streže populusu. Tukaj smo da podpiramo demokracijo,  to je naš drajv; in osvobodili bomo vsakogar, ki ... no, pač vsakogar. Problematično pri tem je, pa mojster ni nikomur povedal(lopov), da oboje, demokracija in svoboda, niti ne paše skup. Po kmečko in domače bi rekli, da je svoboda že kratena in zatajena pri vsaki manjšini, ki ni demokratična večina. V tem primeru je zaradi demokratične večine tudi bratovščini sinjega zapornika kratena osebna, politična, in še kakšna svoboda.

A če pogledamo iz druge strani, je stvar svobode ravno v tem, da si z demokracijo niti noče pomagati – kot Amerika. Kaj ti bo birokratsko, mehansko, rumeno, podlo, bukovno, nadležno in sitno ukvarjanje z demokratiziranjem, če lahko najmanjša manjšina svobodno izbira: ali čez mejo domov, ali v delovni pripor. Tudi v absolutni svobodi ali v naravi, naravnem stanju in še vse tisto, kar se napak imenuje anarhija, se zdi demokratičnost kot arhaičen pojav – preberite si le Orwelovo Živalsko farmo.

Izjavljanje s pozicije tistih, ki naj bi zagotavljali demokracijo in svobodo je ravno tako jalovo kot bi rekli: “Ni panike. Danes bomo ostali doma in šli v Koper na fešto”. Kar seveda ne gre skupaj. Ravno tako svobodo ne gre povezovati z enakostjo ali bratstvom. Enaki v svobodi smo res težko, že zaradi naključnega zajeba narave. Kako pa bomo v bratstvu svobodni, če nas ravno bratstvo veže? In kje so sestre? Tudi z demokracijo se enačba ne izide: enakost je kršena že s tem, ko se večina deklarira kot taka, s tem pa manjšini neenakomerno krati korito-rilstvo. Bratstvo pa deluje kot klasifikacija, ki zahteva neko iniciacijo ali članstvo – in tisti, ki ga nimajo, se utapljajo pred obalami Italije.

Skratka, zgodovina ima polna usta modelov, ki razlagajo napačne enačbe. Iz enega rokava jim visi drek, iz drugega klobasa. Na sto metrov se še ne vidi neke razlike in površno ter lačno poslušalstvo zlahka nasede enačbi – da bi pa odvohali drek od klobase, pa nam preprečujejo varnostniki.

Pa tudi sama uporaba tovrstnih obljubljajočih terminov ni demokratična, kakor bi se zdelo na prvi pogled. V današnjem času seveda prevladujeta svoboda in demokracija. Bratstvo, enakost ali jedinstvo je najebalo zaradi prevlade prve dvojice in slabega PR-ja. Aja, pa o miru govorijo samo še papež, njegovi skavti in golobi. Stara trdnjava Evropa človeških pravic, ustavnih deklaracij in občega humanizma pa ostro brani svoje koncepte. Predvsem s policijo. Ker svoboda, demokracija, bratstvo, enakost in mir pa res nista za vse.