Stave in vaterpolo
Športne stave zaradi dobičkov, ki jih prinašajo, neizbežno spremljajo sodobni šport, medije pa polnijo predvsem po zaslugi prirejanja športnih izidov, nezakonitih stavnic in odvisnosti, ki jo povzročajo. Našteto bo v tokratni oddaji ostalo suspendirano, posvetili pa se bomo noveli Zakona o igrah na srečo in spremembah, ki jih ta ne prinaša na stavniško področje, v drugem delu pa tudi nadaljnji usodi slovenskega vaterpola. Takoj po suspendiranih novicah.
Po poteku časa za javno razpravo je od poletja v usklajevanju predlog sprememb in dopolnitev Zakona o igrah na srečo (ZIS). Zakon je bil sprejet že leta 1995, nato pa večkrat spremenjen, nazadnje pred štirimi leti po ukinitvi Urada za nadzor prirejanja iger na srečo in prenosu njegovih pristojnosti na finančno ministrstvo.
Nove spremembe ureditve področja iger na srečo, s katerimi so poskušala že prejšnje vlade, Sloveniji nalaga tudi Evropska komisija. Ta je že leta 2012 opozorila, da je zakonodajna zahteva po tem, da morajo imeti gospodarske družbe, ki želijo prirejati igre na srečo na slovenskem trgu, sedež v Sloveniji, v nasprotju z evropskim pravnim redom in svobodo opravljanja storitev. Odprava neskladij je tudi eden glavnih namenov predlagane novele ZIS, pojasnjujejo na pristojnem Ministrstvu za finance, od koder so nam, potem ko niso uspeli zagotoviti primernega sogovornika, poslali pisne odgovore.
Ministrstvo za finance je pripravilo predlog novele Zakona o igrah na srečo z najnujnejšimi spremembami, ki so potrebne za uskladitev slovenske zakonodaje s pravnim redom EU. Sem sodi predvsem ureditev monopolnega položaja klasičnih iger na srečo in stav, odprava zahteve po sedežu koncesionarja v Republiki Sloveniji, uvedba novega tipa koncesije prirejanja iger na srečo prek interneta in drugih telekomunikacijskih sredstev in odprava omejitev pri pridobitvi lastniških deležev koncesionarjev. Poleg tega se zaradi zmanjšanja stroškov in zmanjšanja števila reguliranih poklicev odpravijo licence v dejavnosti prirejanja iger na srečo in odpravijo nekatere nepotrebne administrativne ovire.
Športne stave so, kot smo slišali, po predlogu novele zakona izvzete iz klasičnih iger na srečo in so obravnavane samostojno, tudi zanje pa je predviden monopolni položaj, rezerviran za Športno loterijo. Izvršni direktor za igre pri Športni loteriji Primož Pöschl pojasnjuje, da je ob tem nekaj novosti namenjenih tudi strožji regulaciji prirejanja športnih stav.
Čeprav je leta 2012 Evropska komisija slovensko igralniško zakonodajo vzela pod drobnogled po prejeti pritožbi Daniela Talismana, ki je opozarjal na monopol in zakonodajo, ki onemogoča tuje ponudnike stav, se prav stavniško področje v tem pogledu ne spreminja.
Ohranitev monopola na stavniškem področju na Ministrstvu za finance opravičujejo z večjo varnostjo potrošnikov in manjšim kriminalnim tveganjem. Da pa omejevanje konkurence na tem področju ni v nasprotju z evropskimi pravili, naj bi dokazovala tudi sodna praksa Evropskega sodišča.
"Odločitev za tako ureditev je posledica tehtnega premisleka o razlogih, zaradi katerih je po ustaljeni sodni praksi Sodišča Evropske unije dovoljeno uvesti tako strogo omejitev konkurence na tem področju. Cilja, ki ju Ministrstvo za finance poskuša doseči v zvezi z bodočo ureditvijo prirejanja klasičnih iger na srečo in stav, sta boj proti kriminalu in visoka raven varstva potrošnikov. Ministrstvo za finance meni, da se lahko učinkovito preprečevanje kriminala doseže z ustreznim nadzorom, ki se najbolje opravi nad enim subjektom prirejanja, za katerega velja strog nadzor države oziroma javnih organov. V zvezi z varstvom potrošnikov in preprečevanjem drugih negativnih vplivov prirejanja iger na srečo, kot sta pretirano igranje in odvisnost, Ministrstvo za finance izhaja iz stališča, da je te cilje najlaže doseči z usmerjanjem igralcev k ponudbi nosilcev monopola za prirejanje klasičnih iger na srečo in stav, ker bo ta zaradi strogih zakonskih zahtev in nadzora brez kriminalnih elementov ter bo zasnovan tako, da potrošnike varuje pred čezmerno uporabo in zasvojenostjo."
Iz vrst politike ostrih nasprotovanj predlagani ureditvi za zdaj ni bilo slišati, kar pa je glede na to, da je novela še v usklajevanju, dokaj pričakovano. Je pa ureditev in monopol v poslanskem vprašanju Ministrstvu za finance problematiziral nepovezani poslanec Andrej Čuš, ki nam je zaradi tega, ker je v tujini, prav tako odgovoril pisno.
"Prepričan sem, da je omenjena novela zakona popolno v nasprotju s svobodnim trgom in zahtevami 21. stoletja. Športna loterija ni konkurenčna, zato preko 10.000 Slovenk in Slovencev igra spletne stave in druge igre v tujini s pomočjo programov, ki prikrijejo IP-naslov. Zaradi tega ima slovenski proračun velik izpad, kakor tudi Fundacija za financiranje invalidnih in humanitarnih organizacij, krajše FIHO, in Fundacija za šport, krajše FŠ. Prepričan sem, da bi s koncesijami in odprtjem trga dobili več sredstev za FIHO in FŠ, po drugi strani pa bi konkurenca zagotovila igralcem več in ugodnejše možnosti. Športna loterija zapravi velike vsote denarja za nenamenska sredstva in deluje netransparentno."
Ko gre za izpade dohodkov in davkov na račun tujih stavnic, so na finančnem ministrstvu diametralno nasprotnega mnenja kot Čuš.
"Ocena prihodkov od športnih stav v primeru demonopolizacije tega področja je odvisna od številnih spremenljivk. V prvi vrsti od tega, koliko tujih prirediteljev bi ob relativno visoki obremenitvi z davki in koncesijsko dajatvijo v Republiki Sloveniji, če te dajatve primerjamo z drugimi evropskimi državami, zaprosilo za koncesijo v Republiki Sloveniji. Ob tem je treba dodati, da so v Republiki Sloveniji zavezani k plačilu 15 odstotkov davka od dobitkov tudi dobitniki pri športnih stavah, kadar ta dobitek presega 300 evrov. V primeru vstopa novih koncesionarjev na trg športnih stav bi to ob njihovi konkurenčnejši ponudbi stav v prvi vrsti pomenilo prerazporeditev obstoječih igralcev športnih stav, ki sedaj igrajo pri Športni loteriji d.d., k novim ponudnikom, glede na velikost trga pa se po predvidevanjih ne bi bistveno povečalo število igralcev. Ob tem je treba dodati, da konkurenčnejša ponudba pri športnih stavah pomeni boljše kvote in višje dobitke ter izplačila, kar pa znižuje osnovo za davke in koncesijsko dajatev, ki je razlika med vplačili in izplačili v stave. To bi lahko znižalo prihodke iz naslova davka in koncesijske dajatve, ki jo prejemata Fundacija za financiranje invalidskih organizacij in Fundacija za financiranje športnih organizacij."
Demonopolizacijo športnih stav zagovarjajo tudi nekatere športne organizacije. Najglasnejši zagovornik prihoda tujih stavnic v Slovenijo je bil nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije, krajše NZS, Aleksander Čeferin, pod vodstvom čigar se je NZS na stavniško področje podala tudi z nakupom deleža v Športni loteriji. Tuje stavnice bi po mnenju Čeferina predvsem klubskemu nogometu prinesla več oglaševalskega denarja, njegova želja pa vsaj za zdaj ostaja neuslišana.
Kljub temu, da razen Športne loterije, ki ostaja edini legalni ponudnik stav v Sloveniji, druge stavniške družbe po zakonu v Sloveniji ne smejo delovati, pa je jasno, da znaten delež igralcev koristi tuje stavnice, predvsem govorimo o ponudbi na spletu. Tudi finančno ministrstvo priznava priljubljenost nepooblaščenih internetnih stavnic:
"Po podatkih Športne loterije je v Sloveniji evidentiranih približno od 15 do 20 tisoč aktivnih računov za igranje prek spleta. Poleg tega se stave vplačujejo še fizično, pri pooblaščenih prodajalcih, ki pa ne evidentirajo igralcev. Dejstvo je, da določeno število slovenskih igralcev vplačuje športne stave pri tujih internetnih stavnicah. Te stavnice s sprejemanjem plačil od rezidentov Republike Slovenije prirejajo igre na srečo v Republiki Sloveniji brez ustreznega dovoljenja oziroma koncesije, zaradi česar seveda nimajo interesa, da bi razkrile, kakšno je število teh igralcev. Zaradi tega so ocene o številu teh igralcev lahko zgolj približne in se gibljejo od 10 do 30 odstotkov vseh igralcev športnih stav v Republiki Sloveniji. Nadzorni organ ukrepa zoper prireditelje, ki prirejajo igre na srečo v Republiki Sloveniji brez dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa tako, da lahko prek sodišča odredi omejitev dostopa do spletnih strani, na katerih se prirejajo igre na srečo brez dovoljenja ali koncesije pristojnega organa."
Pri Športni loteriji se zavedajo, da jim tuje stavnice prevzemajo odjemalce, predvsem zato, ker jim lahko omogočijo boljše pogoje. Pöschl sklepa, da je davek na srečke, sprejet leta 2013, spodbudil prebeg marsikaterega igralca k nelegalnim ponudnikom stav:
Tuje internetne stavnice torej brez težav poslujejo v Sloveniji, kljub temu, da za to nimajo potrebne koncesije. Kot že omenjeno, bi sodišče z odredbo lahko omejilo dostop do spornih spletnih strani. Na ministrstvu pojasnjujejo, zakaj večina internetnih ponudnikov športnih stav nemoteno deluje dalje.
"Nadzor nad nelegalnimi ponudniki stav je v pristojnosti nadzornega organa, ki v primeru, da pri nadzoru ugotovi, da se igre na srečo prirejajo brez dovoljenja oziroma koncesije, ukrepa v smislu 107. člena ZiS in izda odločbo o prepovedi prirejanja iger na srečo. Zaradi narave spleta in velikega števila nelegalnih ponudnikov pa je kljub prizadevanju nadzornega organa nemogoče ukrepati proti vsem."
Ker torej nihče ne zanika dejanske aktivnosti tujih internetnih stavnic v Sloveniji, se pojavljajo predlogi, na kakšen način bi jih morali obdavčiti. Ministrstvo je v odgovoru na vprašanje Andreja Čuša obrazložilo, da enaka obdavčitev vseh stavniških ponudb niti ne bi bila možna.
"Glede predloga, da se vzpostavi enaka davčna obremenitev za vse, ki igrajo športne stave, ne glede na portal, je treba opozoriti na temeljno načelo obdavčitve dohodkov po teritorialnem načelu, saj država lahko obdavči le igre, ki se prirejajo na njenem ozemlju. Predlagana ureditev bi pomenila poseganje v pristojnost drugih držav, da obdavčijo dohodke od iger na srečo, ki se prirejajo na njihovem ozemlju, oziroma dvojno obdavčitev dohodkov od iger na srečo, čemur se poskuša davčno pravo v čim večji meri izogniti."
Kot kaže, tujim spletnim ponudnikom športnih stav ni in ne bo treba plačevati na primer prej omenjenega davka na srečke. Zato se je po njegovi uvedbi del igralcev preselil k davčno neobremenjenim ugodnejšim ponudnikom.
Športna loterija se je v pripombah na predlog zakona želela razbremeniti davka na srečke s tem, da je predlagala izvzem športnih stav iz klasičnih iger na srečo. Več o posledicah tega davka za igralce pri Športni loteriji Primož Pöschl:
Ker novi predlog zakona predvideva strogo ločitev športnih stav in klasičnih iger na srečo, se bo posledično morala tudi Športna loterija omejiti le na stave. Izpad dohodka od klasičnih iger na srečo nameravajo nadomestiti z razširitvijo ponudbe samih stav.
Zaradi neurejenosti področja smo veliko govorili o igranju stav pri tujih ponudnikih na internetu. Vendar pa za zdaj večina stavniške aktivnosti še vedno poteka v klasični obliki.
***
Več let trajajoča kriza Vaterpolske zveze Slovenije (VZS), krovne panožne zveze, se je z odstopom predsednika Gorazda Gotovca začela razpletati. Gotovac se je, kot je pojasnil za nacionalko, za odhod odločil, potem ko se v sicer dokaj kratkem mandatu ni uspel spoprijeti z dolgom, ki je naraščal od evropskega prvenstva v Kranju leta 2003, in ni uspel izpeljati poenostavljene prisilne poravnave zveze.
Dolg VZS je v vseh teh letih krepko presegel 400.000 evrov, zveza pa je imela že nekaj časa blokirane račune, kar je povsem ohromilo njeno delo. Gotovac je zato predlagal stečaj zveze, ki pa so ga klubi zavrnili. Predsednik vaterpolskega kluba Slovan Ljubljana Andraž Žurman.
Takoj po skupščini in zavrnitvi stečaja stare vaterpolske zveze so klubi prešli k uresničevanju že nekaj časa tleče ideje o novi. O oblikovanju nove krovne vaterpolske organizacije in prihodnosti vaterpola pri nas smo z Žurmanom spregovorili v krajšem pogovoru.
Dodaj komentar
Komentiraj