CBDV
Po dvotedenskem pohajkovanju po Češki in ukvarjanju s političnim reguliranjem uporabe konoplje v zdravstvene namene se vračamo na pot raziskovanja konopljinih učinkovin. Najbolj poznana in raziskana med kanabinoidi, THC in CBD, smo v naših oddajah že podrobno predstavili, zdaj pa se selimo k njunima manj raziskanima homologoma tetrahidrokanabivarinu, krajše THCV-ju, in kanabidivarinu, CBDV-ju. Najprej pa k slednjemu.
Kanabinoid CBDV je bil prvič iz hašiša izoliran že leta 1969, intenzivnejše spoznavanje njegovih lastnosti in raziskovanje njegovega delovanja pa je kljub temu staro le nekaj let. Za ljubitelje kemije morda ni odveč podatek, da ima CBDV za dve metilenski skupini krajšo molekulsko strukturo kot CBD. Če je po molekulski zgradbi CBDV močno soroden homologu CBD-ju, pa je njegovo delovanje precej drugačno. Medtem ko CBD tagira predvsem kanabinoidne CB2 receptorje, pa kanabidivarin po dosedanjih raziskavah deluje bolj razpršeno in predvsem kot antagonist. Mikrobiologinja Tanja Bagar.
izjava
Večina raziskav v povezavi s kanabinoidom CBDV je stara nekaj let, te so malo številne in zaenkrat opravljene predvsem na živalih. To seveda onemogoča zanesljive zaključke o samem delovanju kanibidivarina in njegovih terapevtskih učinkih, za katere po dosedanjih dognanjih obstaja potencial.
Ena glavnih lastnosti kanabidivarina je njegovo protikonvulzivno delovanje oziroma zmožnost zmanjševanja krčev, iz česar izvira tudi protiepileptični potencial CBDV-ja, ki ga je omenila naša sogovornica. Da utegne konoplja dobrohotno vplivati na to bolezen, za katero naj bi bolehalo že med enim in dvema odstotkoma svetovne populacije, je dal slutiti primer epileptika iz leta 1975, ki se je ob neučinkovitosti konvencionalnih zdravil poslužil vsemogočne travice. Zvijanje in kajenje džointov naj bi precej zmanjšalo epileptične napade, da pa v tem primeru ni šlo za naključje, potrjujejo šele najnovejše raziskave.
Ena takih, opravljena in vitro novembra lani v Italiji, ugotavlja, da protiepileptični učinek kanabidivarina poteka prek delovanja na receptor za posebno pekočo bolečino, ki se s kratico imenuje TRPV1. Ta naj bi prispeval tudi k nastanku in napredovanju nekaterih oblik epilepsije. CBDV hkrati aktivira in desenzitivira receptor TRPV1, posledično pa v določenih pogojih zmanjšuje tudi trajanje in jakost epileptičnih napadov.
Protiepileptično delovanje pripisujejo tudi kapsaicinu, alkaloidu čilija in tipičnemu agonistu receptorja TRPV1. Ko so italijanski raziskovalci primerjali delovanje CBDV-ja s kapsaicinovim, so ugotovili, da sicer učinkujeta podobno, a s pomembno razliko. Medtem ko delovanje kapsaicina na omenjeni receptor zavre njegov selektivni antagonist IRTX, pa učinkovanje kanabinodina ne povzroči tega, zato smatrajo, da bi bilo tudi protiepileptično delovanje CBDV-ja drugačno, manj enoznačno in bolj učinkovito.
Do podobnih ugotovitev so prišli tudi drugi raziskovalci. Že ena prvih raziskav CBDV-ja, ki jo je na glodalcih tako in vivo kot in vitro opravila univerza v angleškem Readingu leta 2012, je potrdila protikonvulzivne lastnosti kanabidivarina in njegov protiepileptični potencial. Živali, ki so jih v raziskavi podvrgli kanabinoidu, so utrpele manjše posledice induciranih eplieptičnih napadov in so imele manjšo umrljivost kot tiste, ki so ostale brez učinkovine. Raziskave so pokazale tudi, da CBDV povzroča manj stranskih učinkov kot druga protikonvulzivna sredstva, ki se uporabljajo pri epilepsiji.
Kot smo omenili, je raziskovanje CBDV-ja bolj ali manj v začetni fazi, zato ugotovitve raziskav, opravljenih na laboratorijskih živalih, seveda niso dokončne. Prav tako se je med znanstvenimi preverjanji pokazalo, da kanabidivarin še zdaleč ne funkcionira enoznačno, pač pa njegovo delovanje na različne receptorje, kot rečeno, učinkuje raznoliko in razpršeno, kar terja njegovo nadaljnje preverjanje.
Zmožnost zmanjševanja krčev in tresljajev, ki vpliva tudi na zmanjšanje intenzivnosti epileptičnih napadov, pa ni edina potencialna lastnost kanabidivarina. Poleg protikonvulzivnega delovanja so bili pripoznani tudi protivnetni učinki CBDV-ja, ki vplivajo na vrsto s tem povezanih kroničnih bolezni. Tanja Bagar.
Za konec pa še informacija za rekreativne uporabnike konoplje, ki prisegajo predvsem na njene psihoaktivne učinke. Kanabidivarin vas bo v tem pogledu razočaral, saj uradno velja za psihoneaktivno snov. Z njim naj bi bila sicer bogata predvsem indika iz Nepala in Indije, ali tako prvo kot drugo tudi drži neuradno, pa preverite sami.
Rubriki pomaga rasti Konopljarna Hannah Biz.
Dodaj komentar
Komentiraj