Zavzemanje za pravico do svobodnega zakajanja, ki smo mu bili po tradiciji priča tudi ob koncu minulega aprila, pri zagovornikih rekreativnega kajenja pogosto spremlja spogledovanje z Amsterdamom, Koloradom in podobnimi destinacijami, kjer je tovrstna praksa zakonsko dovoljena. Omenjena mesta so ponavadi predstavljena kot vzor, ki bi mu morale slediti države z bolj konservativnimi ureditvami, pri tem pa je podoba o hašišarskih svoboščinah preveč idealizirana. Temu pričajo bolj ali manj uspešni poskusi različnega omejevanja rekreativnega uživanja gandže, ki smo mu bili v preteklosti priča na Nizozemskem,  v zadnjem času pa v Koloradu. Med njimi so največ prahu dvignili poskusi omejitve vsebnosti THC-ja v konoplji.  

V ameriški zvezni državi Kolorado, kjer je ganžda v kajenje in užitek polnoletnim na voljo dobri dve leti, sta v zadnjem času zaokrožili dve pobudi, ki skušata iz uporabe izvzeti konopljo in konopljine izdelke z visoko vsebnostjo THC-ja. Z amandmajem, ki omejuje vsebnost THC-ja na 15 odstotkov, je republikanska poslanka Kathleen Conti tovrstni ukrep predlaga v okviru zakonskega predloga 1261, čigar primarni namen je določiti oziroma podaljšati pravne okvire rekreativnega uživanje konoplje za obdobje prihodnjih dveh let. Ob novem razdeljevanju licenc za prodajo konoplje predlog omogoča tudi nakup večje količine gandže za tujce. No, del koloradske politike, ki se strinja z amandmajem Contijeve, pa je prepričan, da bi morala nova ureditev iti tudi v smer večjega omejevanja.

Na zadovoljstvo hašišarske populacije v Koloradu nad predlaganim omejevanjem THC-ja v gandži ni bila navdušena večina v finančnem odboru predstavniškega doma, ki je, sicer tesno, le z glasom večine, zavrnila predlagani amandma, sam zakonski predlog 1261 pa podprla. Zavrnitvi amandmaja navkljub pa zagovorniki omejevanja konoplje z visoko vsebnostjo THC-ja niso obupali in napovedujejo, da bodo s takšnim ali podobnim ukrepom še vztrajali in ga v prihodnjih letih poskušali tudi uveljaviti.

Boj proti nadaljnji rekreativni uporabi težkokategornic med gandžami in njihovih izdelkov pa v Koloradu ne poteka samo znotraj predstavniškega doma. V marcu je vzniknila civilna iniciativa, ki prav tako predlaga, da bi bila dovoljena le trava in njeni izdelki z nižjo koncentracijo THC-ja, lestvico pa postavlja na 16 odstotkov. Predlog iniciative, v kateri so se zbrali nekateri vidnejši koloradski nasprotniki uživanja konoplje, podobno kot prvotna različica zgoraj omenjenega amandmaja predvideva tudi uvedbo posebnih grafičnih opozoril na embalaži, ki bi uživalce svarila pred vsemi tveganji s THC-jem bogate gandže. Za vložitev predloga v zakonodajno proceduro in odločanje mora ta prestati potrebna preverjanja, iniciativa pa zbrati 98.492 podpisov podpore koloradskih volivcev.

Podporniki omejevanja vsebnosti kanabinoida THC v konoplji in njenih izdelkih ukrep opravičujejo predvsem z zdravstvenimi razlogi. O posplošenosti tovrstne argumentacije pa zgovorno pričajo pogosta svarila o “neznanih” učinkih konoplje, kot jih je bilo denimo zaslediti pri nevladni organizaciji “Smart Colorado”, sicer eni opaznejših zagovornic ukrepa. Na neznane učinke se je pri zagovarjanju amandmaja o omejitvi THC-ja sklicevala tudi poslanka Conti in imela pri tem v mislih vpliv visokih koncentracij psihoaktivnega kanabinoda na razvoj otrok in mladostnikov. Slednji v skladu z zakonodajo do same gandže in njenih psihoaktivnih prehranskih izdelkov zakonito tako ali tako ne morejo priti, uvedba tako imenovane “THC-kapice” pa ne bi zmanjšala niti na otroke bojda prežeče nezakonite ponudbe, kot radi demagoško predstavljajo zagovorniki ukrepa.

Še več, uvedba omejitve vsebnosti THC-ja bi zanesljivo vodila v ponovni razmah črnega trga. Povprečna vsebnost THC-ja v rekreativnim uživalcem namenjeni gandži v Koloradu znaša več kot 17 odstotkov, kar pomeni, da bi se večji del ponudbe preselil na nezakoniti trg. V iluzijo, da bi se močne gandže vajeni zapušenci v Denverju in drugih mestih Kolorada enostavno prilagodili novim razmeram in se zadovoljili z njihovimi manj potenčnimi sorodnicami, pač ne gre verjeti. Tega se zaveda tudi s konopljo povezana industrija, ki se upravičeno boji, da bi tovrstne omejitve najbolj prizadele prav njo. Dokaj oster odziv združenja “Cannabis Buisness Alliance”, da gre za povsem nepremišljen ukrep, ki bi utegnil ogroziti številne, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo konoplje in konopljinih izdelkov, zato ne preseneča. Ob tem po mnenju zveze ostaja odprto vprašanje konopljinih prehranskih izdelkov, za katere predlog civilne iniciative sicer predvideva enotno omejitev količine THC-ja na 10 miligramov.  

Do podobnih razhajanj je pred leti prišlo tudi na Nizozemskem, ko so skušale konservativne oblasti v sklopu širšega omejevanja rekreativnega uživanja konoplje omejiti tudi vsebnost THC-ja. Ko so popularne coffee shope oddaljili od šol in nekaterih drugih javnih institucij, so se dovoljene vsebnosti THC-ja v gandži lotili s širšimi ukrepi od predlaganih v Koloradu. Po predlogu, ki pa kasneje ni bil sprejet, bi bila konoplja z vsebnostjo THC-ja, večjo od 15 odstotkov, umeščena v A-skupino prepovedanih drog, skupino, v kateri sicer najdemo tudi kokain in heroin.