Konoplja v prehrani
Po več letih opozarjanj je minuli teden končno prinesel pozitivne spremembe na področju rabe konoplje v prehranske namene, potem ko je resorni minister za kmetijstvo Dejan Židan v petek podpisal dopolnjeni pravilnik za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka. Ob slednjem je po noveliranem pravilniku za proizvodnjo hrane in pijače dovoljena tudi uporaba tako imenovane industrijske konoplje, s čimer so odpravljene zakonske nejasnosti, ki so na tem področju veljale do sedaj.
Po petkovem ministrovem podpisu pravilnika, pred katerim je Židan pridobil soglasje notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar in ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, je ta stopil v veljavo v torek in s tem odpravil preteklo ureditev, po kateri uporaba konoplje za prehrano ni bila eksplicitno navedena. Zaradi dvoumne zakonske regulacije je veljala uporaba konoplje v prehrani po izkušnjah tistih, ki se ukvarjajo s tem področjem, za sivo cono. Medtem ko so inšpekcije prehranske izdelke iz konoplje iz uvoza na prodajalnih policah večinoma tolerirale, pa so se domača prehrambna podjetja zaradi bojazni pred visokimi kaznimi konoplje večinoma otepala. Dejan Rengeo, ki se s pridelavo in uporabo konoplje ukvarja že vrsto let.
O težavah, ki jih je povzročala nedosledna zakonodaja na področju prehranske rabe konoplje, smo v naši oddaji podrobno poročali v začetku decembra, ko smo izpostavili tudi nekatera večja prehrambna podjetja, ki si na slovenski trg niso upala plasirati konopljinih izdelkov. Rengeo pojasnuje, da z novo ureditvijo ovir zanje ne bi smelo več biti.
Kmetijski minister Židan je ob podpisu pravilnika in odpravi še ene birokratske ovire, kot se je izrazil, napovedal, da lahko postane industrijsko gojenje konoplje poslovno uspešna dejavnost tudi v Sloveniji. Čeprav se po pred leti zrahljanemu pravilniku glede gojenja gandže v industrijske namene njena pridelava iz leta v leto povečuje, pa je na tej poti še nekaj birokratskih ovir. Ena glavnih se dotika konopljinih semen, ki zaradi dovoljenega gojenja zgolj konoplje z nizko, 0,2-odstotno vsebnostjo THC-ja v Podalpje še vedno prihajajo iz uvoza. Predstavniki iniciative Ekoci in pridelovalcev konoplje so tako v ponedeljek obiskali ministra Židana in mu izročili semena nekaj avtonomnih slovenskih sort konoplje z namenom, da jih kmetijsko ministrstvo uvrsti na ohranjevalno listo semen. Irena Rotar, predstavnica inciative Ekoci.
Predstavniki civilne iniciative in pridelovalcev so Židanu izročili semena določenih avtohtonih sort iz Prekmurja, Savinjske doline in z Gorenjske, ki so jih zanesenjaki ohranjali več let.
Na kmetijskem ministrstvu so sicer obljubili zaščito avtohtone slovenske gandže, a v isti sapi napovedali preverjanje, ali slovenske sorte ustrezajo evropskim direktivam. Kot je znano, Bruselj ne zapoveduje absolutno gojenja konoplje v industrijske namene z nizko vsebnostjo THC-ja in pri tem članicam pušča dokaj proste roke. Kljub temu pa evropska direktiva subvencioniranje pridelave pogojuje z omenjeno 0,2-odstotno vsebnostjo THC-ja, čemur sledi tudi Slovenija. Ali domača, slovenska semena ustrezajo temu kriteriju, bo pokazala šele omenjena analiza ministrstva na kemijskem inštitutu, a po mnenju Rengea, ki ocenjuje, da je dovoljena vsebnost THC-ja postavljena prenizko, ne bi bilo prav nič presenetljivo, če bi katera od sort presegala omenjeno dovoljeno vsebnost THC-ja.
V preteklosti so bile opravljene raziskave na takrat še jugoslovanskih avtohtonih sortah konoplje, ki so pokazale nizko vsebnost THC-ja. Kljub temu pa je Evropska unija, kot je že v uvodni oktobrski Vsemogočni travici pojasnil Tomaž Koren s portala konoplja.org, pod vplivom francoskih lobistov in ekonomskih interesov mejo še spustila in s tem francoskim podjetjem zagotovila praktični monopol na področju semen konoplje.
Dodaj komentar
Komentiraj