Ob vseh velikih imenih, ki smo jih zaenkrat dali na dilco in iz njih naredili bržolo, pa se še ni pojavilo nobeno geografsko obarvano ime. In ne, ne govorimo o Veselih Dolenjcih, Veselih Štajarkah, Ptujskih petih, Štajerskih sedmih, itd. Govorimo o imenu, ki nas spomni na toplejše kraje in reggae ritme. Dobrodošli na Jamajko!

Skupina Kingston je precejšen fenomen, ker jim je uspelo z nedomačim glasbenim idiomom praktično ponarodeti. Kdo ne pozna hitov kot so Cela ulica nori, Mini bikini, Non stop ali Hotel Modro nebo, ki nam jih je očitno skozi čas uspelo skonzumirati preprosto zato, ker je to glasba, ki je narejena izključno za to da gre v uho. In če v pomladnem duhu rečemo, da pustite soncu v srce, se vam najbrž v glavi že poraja melodija, zaradi katere boste živčni še vsaj pol ure.

Najbrž pa ste manj seznanjeni z najmlajšim opusom Kingstonov, ki preprosto zasleduje trend plesne ultrakomercialne glasbe. Sicer v komadih ostajajo zvesti shemi benda, saj v sintu še vedno slišimo ska ritem in tudi basist Bim-bi-bom-bom Dare pride na svoj račun, vendar je celotna zvočna podoba le kopija raznih hitičev naših južnih bratov, naprimer Moje leto ali R8 Audi.

Ampak nekaj se je zgodilo še vmes, kar nam je omogočilo sploh današnjo obravnavo. Kingstoni so med zgodnjim in zrelim obdobjem svojega semi-glasbenega udejstvovanja imeli pubertetno obdobje, ko so za par komadov podpisali pogodbo z ... Da, uganili ste. Golico TV.

In na tem mestu si bom drznil postaviti precej na rahlih temeljih zastavljeno teorijo, ki pa mislim, da vendarle nosi nekaj teže: pisalo se je leto 2011. Bim-bi-bom-bom Dare se je usedel v lokalni pajzl in naročil: »Baralabalabombombom ka-vo s kokosovim mlekom prosim.« Z zvočnikov prigromi znan napev. »Kaj je pa tole, bimbibom?« se čudi znan basist. Naključna gospodična se obrne in reče: »Tole? Tole je največji hit na svetu trenutno.« »Babom! Tole bi pa tudi mi znal! Bimbabi!«

Rezultat je sledeč ...