Do sedaj smo v naši rubriki obravnavali le ansamble, ki so v Sloveniji uveljavljeni in poznani, nismo pa se še šli obskure. Ansambel Toneta Žagarja je eden tistih, ki je na sceni vselej prisoten, nikoli pa jim ni uspel tisti preboj na veliki trg. Gobarska je ena izmed najbolj inovativnih skladb, kar jih naš zagovedeni žanr premore. Toneta Žagarja tako lahko označimo kot pionirja rap-viže.

Žanr je bil ob izidu skladbe šele na začetku razvojne poti, kar kaže tudi rap, ki je bolj pripovedovalna recitacija in nima tistega pravega flowa, besedilo pa tudi ne najbolj posrečenih rešitev. Kljub nekaterim poskušanjem v prihodnosti se stil ni dovolj populariziral, da bi si lahko kakšen izmed večjih ansamblov privoščil tovrstno skladbo. Stil je še najbolj dodelano razvil Toni Sotošek z družino, ki je lani izdal skladbo To si želim, vendar je tudi ta ostala v sivi coni nepopularnosti – skladbo pa bomo sigurno obdelali v eni izmed prihodnjih Žilavih govedin.

Matrica slovenske glasbene scene in širše kulture je seveda točno taka. Inovacij se bojimo, jih zavračamo in porivamo ob rob. Če pa nekdo slučajno uspe z nečim novim, pa se ideja prekopira na stoinen možen način, dokler ni stilska zasičenost spet previsoka in zlajnanost nevzdržna. Takrat stvar odide v pozabo, produkcijske hiše pa v duhu renesanse obujajo kult genija, torej producenta ali skladatelja, ki bi na trg vnesel svežino, namenjeno ponovni ljudski masovni konzumaciji.

In tako v duhu visoke gobarske sezone serviramo šolske, morske, lesne in atomske. Samo, da ne bo mušnica – joj!

Besedilo:

Biti gobar je veselje,

od pondeljka do nedelje,

čakajo ga krasotice,

kukmak, jurčki, golobice,

turki, štorovke, lisičke,

zajčki, smrčki, pečenice,

al ko jih mušnica zamenja – joooj!

Morska goba, šolska goba,

hišna goba, lesna goba,

goba gobi ni enaka,

loči se z imenom vsaka.

Atomska je pa taka,

da po njej ni več junaka,

ni junaka, ni življenja,

jooooj!

Gobar pije kakor goba,

vse od rojstva pa do groba,

če je pravi mora piti,

dokler zmore še hoditi.

Sej drgač ne more bit',

gobo treba je zalit.

Takega prav vsi smo mnenja,

joooj!

Morska goba, šolska goba,

hišna goba, lesna goba,

goba gobi ni enaka,

loči se z imenom vsaka.

Atomska je pa taka,

da po njej ni več junaka,

ni junaka, ni življenja,

jooooj!

Vsaka goba je užitna,

je resnica neizpodbitna,

žal le enkrat nekatere,

teh obilne so izbire.

Gobarji brez vsake mere,

služili so le za primere,

joka, stoka in trpljenja,

joooj!

Morska goba, šolska goba,

hišna goba, lesna goba,

goba gobi ni enaka,

loči se z imenom vsaka.

Atomska je pa taka,

da po njej ni več junaka,

ni junaka, ni življenja,

jooooj!

Hosta čaka, dežja je bilo dovolj, le pridite na pokljuko pred Italjani.