Če smo v naših prejšnjih dveh rubrikah žvečili predvsem mlado meso, se v tokratnji Govedini selimo k osebi, ki ga v Podalpju asociiramo kot tistega, ki nas poljublja ob silvestrovi polnoči, tistega, ki se diverziteti okusov le posmiha skupaj z Neco Falk, in pa predvsem kot glas slovenske narodno-zabavne godbe. Govorimo seveda o Alfiju Nipiču, glasu ansambla bratov Avsenik.

Alfi Nipič je z Avseniki izkusil vse festivale, veselice in prireditve, ki se jih v tem žanru da izkusiti. Po koncu ere verjetno najbolj mednarodno uspešne slovenske glasbene skupine je odšel na svoje. Izdal je nekaj precej popoidnih singlov, na koncu prejšnjega desetletja pa ustanovil ansambel po imenu Alfi Nipič in njegovi muzikanti, čigar glasba je harmonsko in oblikovno preprostejša kot tista, ki jo je delal z Avseniki.

Če se spomnimo, smo v pilotni rubriki slišali ansambel Mladika in skladbo Chat, ki so računalnik oklicali kot prijatelja. Pri skladbi Čin čin po naše je prijateljstvo najvišja vrednota, velik poudarek pa je tudi na krvnem sorodstvu, kar je lep pokazatelj slovenske problematike generation gapa – druženje s sorodniki ob kapljici rujnega ni več najvišja oblika zabave, kot je temu bilo pred razvojem računalniško-informacijske tehnologije. Zanimivo je tudi to, da vino poimenujejo kar zdravilce.

Skok v preteklost, ruralnost in arhaičnost – muzikantje, eno na poskok!

Besedilo:

Dons mamo fešto z Alfijem Nipičem!

Pa z njegovimi muzikanti!

Pa ve'te kdo še pride? Jože Burnik!

A ris? Na zdravje!

Vedno veseli prijatelji,

danes je praznik, zapojmo si,

naj bo zdravilca za vsakega,

dragega nam prijatelja!

Ko se enkrat spet razidemo,

upamo vsi da še pridemo,

najbolj veseli smo tu doma,

kadar zbrana je žlahta vsa.

Čin čin po naše,

hej čin čin čin po naše,

hej čin čin čin po naše,

ga dajmo zdaj,

de nam pa paše,

na zdravje vaše

Čin čin po naše,

hej čin čin čin po naše,

hej čin čin čin po naše,

ga dajmo zdaj,

na zdravje vaše,

nam paše zdaj.

Pam-pa-daba dibi-dubi dubi-da,

pam-pa-daba dibi-dubi dubi-da,

pam-pa-daba dibi-dubi dubi-da,

pam-pa-daba dibi-dubi dubi-da.

Trčimo skupaj s svojimi skodelicami kave in zabijmo si žebljice v glavÍce, to je bila Žilava govedina z Alfijevimi muzikanti, pripravil jo je Lovrenc.