"Ljubezen je zame predvsem duhovno prepuščanje drugi osebi. Dušo prepustimo za drugo dušo. Mislim, da ima vsak človek ta lepi nagon, tako da ta skoraj vsakogar pripelje do nasprotnega spola, kjer mu, se bojim, nikoli ni zadoščeno, ker tisoče čutnih reči vodi njegov izbor v negotovost. Tem čutnim rečem se zdi, da so našle, da ljubijo in prekmalu se znajdejo razočarane in iščejo in znova najdejo samo zato, da bi bile vedno znova razočarane, in končajo v sladostrastnosti, utrujenosti in odporu ali v mračni, sebični nedostopnosti. Samo zato, ker se tako zelo bojim izgube, se bojim ljubezni, in ko enkrat ljubim žensko, je nikoli nočem posedovati, da je nikoli ne bi izgubil."

- Leopold von Sacher-Masoch

"Kdor zna biti trdosrčen ob trpljenju drugega, ta postane kmalu ravnodušen do svojega trpljenja, in veliko bolj nujno je, da znamo sami pogumno trpeti, kot da se navadimo pretakati solze nad drugimi. O, Juliette, manj kot smo občutljivi, manj nas kaj gane in bliže smo resnični neodvisnosti."

- Markiz de Sade

"Ne obviseti na eni osebi: pa naj je tudi najljubša - vsaka oseba je ječa, tudi kot. Ne obviseti na domovini: pa čeprav je najbolj trpeča in najbolj potrebuje pomoči - je že lažje odtrgati se od zmagoslavne domovine. Ne obviseti na sočutju: pa čeprav bi šlo za višjega človeka, v čigar redke muke in nebogljenost nam je naključje dovolilo pogled. Ne obviseti na znanosti: pa čeprav nas vabi z najdragocenejšimi, na videz ravno za nas prihranjenimi najdbami. Ne obviseti na lastni odtrganosti, na tisti nasladni daljavi in tujini ptice, ki leti čedalje više, da bi čedalje več videla pod seboj: - nevarnost letečega. Ne obviseti na lastnih vrlinah in kot celota postati žrtev kakšne lastne podrobnosti, npr. "gostoljubnosti": kakor je nevarnost pri vzvišenih in bogatih dušah, ki same s seboj ravnajo zapravljivo, skoraj ravnodušno in vrlino liberalnosti ženejo do pregrešnosti. Človek se mora znati obvarovati: to je najmočnejši preskus neodvisnosti ."

- Friedrich Nietzsche