V prvi oddaji serialke Pesmi upora poslušamo protestne, antiimperialistične, antifašistične in delavske folk pesmi iz držav Srednje Amerike – Mehike, Nikaragve, Salvadorja, Portorika, Dominikanske republike in s Kube. Skladbe so izšle pri založbi Paredon, ki sta jo leta 1969 ustanovila glasbenica in aktivistka Barbara Dane in njen mož Irwin Silber, da bi dala glas zatiranim ljudem širom sveta. Glasbeno gverilsko pot bomo enkrat v prihodnosti v tem letu nadaljevali še v Južni Ameriki, na Bližnjem vzhodu, v Aziji in morda na Irskem.

Podlaga: Patricio Manns – La resistenica se organiza

Vir: Barbara Dane

Audio file

Predvajaj (1:55:09)

Glasba

DJ grafiti

11. 1. 2025 – 20.00

In memoriam: Barbara Dane

V spomin veliki glasbenici in aktivistki

Izak Kermc

Dober večer, pozdravljeni v oddaji DJ grafiti na Radiu Študent. Nocoj bomo poslušali in raziskovali revolucionarne, uporniške, antiimperialistične, antifašistične in delavske pesmi Latinske Amerike z albumov, ki so izšli pri založbi Paredon. Založbo Paredon sta leta 1969 ustanovila glasbenica in aktivistka Barbara Dane in njen mož, politični aktivist in urednik več levičarskih ali kulturnih revij in časopisov, Irwin Silber. Namen založbe Paredon je bil dati glas zatiranim ljudem širom sveta, predvsem delavskemu sloju, ki je trpel pod pritiskom imperialističnih ali fašističnih politik in se proti njim upiral z ljudskimi pesmimi. Poleg glasbe je Paredon na vinilu tiskal tudi govore revolucionarjev, kot so bili Che Guevara, Fidel Castro, Ho Ši Minh in drugi. V prvi oddaji serialke Pesmi upora se bomo posvetili skladbam, izvajalcem in zgodbam iz držav Srednje Amerike, v letošnjem letu pa bomo enkrat nadaljevali še z glasbo iz Južne Amerike, z Bližnjega vzhoda, iz Azije in morda še Irske. Nocoj bomo geografsko potovali od severa proti jugu in pri tem naredili majhen ovinek po morju ter slišali glasbo iz Mehike, Salvadorja, Nikaragve, Portorika, Dominikanske republike in nazadnje s Kube.

Če začnemo kar v Mehiki s ploščo Mexico: Days Of Struggle, ki je pri založbi Paredon izšla leta 1973, Barbara Dane pa jo je, kot je bila praksa za vse izdaje založbe Paredon, pospremila s prevodi besedil in dodatnimi komentarji. Vse skladbe na albumu izvaja Judith Reyes, glasbenica in aktivistka rojena leta 1924, ki je poznana kot mati mehiškega žanra protestnih pesmi, imenovanega Nueva cancion Mexicana. Nueva cancion pa ni bil zgolj glasbeni žanr, temveč celo glasbeno in levo politično gibanje v mnogih državah Latinske Amerike 60-ih in 70-ih let, ki se je upiralo imperialistični intervencionistični politiki ZDA, na domačih tleh pa zagovarjalo pravice delavcev, kmetov in študentov. 

Takšna načela je v svoji glasbi izražala Judith Reyes, ki je odraščala v obdobju, ko je Mehiki vladala Institucionalna revolucionarna stranka. Ta je oblast v državi držala skoraj celo stoletje po mehiški revoluciji, natančneje od leta 1929 do leta 2000. Stranki je to uspevalo z nekorektnimi praksami, kot je zatiranje kakršnekoli politične opozicije ali družbenih gibanj, s prirejanjem volitev, finančno pa so jo podpirale ZDA. Politična situacija v Mehiki je, tako kot v mnogih drugih državah sveta, vrelišče dosegla konec šestdesetih let. Natančneje drugega oktobra leta 1968, ko se je zgodil t. i. pokol Tlatelolco. Gre za dogodek, ko je mehiška vojska pobila med 300 in 500 neoboroženih protestnikov, večino študentov, ki so deset dni pred začetkom poletnih olimpijskih iger v Mehiki protestirali proti vladajočemu režimu pod vodstvom predsednika Gustava Díaza Ordaza. Skoraj 40 let po pokolu so na plano prišli dokumenti, ki so potrdili, da so bile v pokol vpletene tudi ZDA, ki so preko CIE mehiško vlado založile z vojaško opremo in skušale ustvariti lažne scenarije ter krivdo za poboj nedolžnih ljudi preložiti na disidente vladajoče stranke ali celo na same vodje protestov. Državo je po tragediji zajel še močnejši val uporništva in revolucionarstva, v katerem je sodelovala tudi Judith Reyes, ki ji bomo prisluhnili v sledečem glasbenem bloku. 

Njena prva pesem La Salinidad govori o vojni za lastništvo slanih jezer v Teksasu v drugi polovici 19. stoletja med mehiškimi domačini in teksaškimi oblastmi, druga pesem Corrido de Arturo Gamiz opeva vodjo marksistično-leninističnega uporniškega gibanja v prvi polovici šestdesetih let, ki je bilo nasilno zatrto, zadnje tri skladbe – Gorilita, Gorilon; La ocupacion militar de la Universidad in Tragedia de la Plaza de las Tres Culturas – pa govorijo o zatiranju študentskih gibanj. Zadnja pesem specifično naslavlja prej omenjeni pokol Tlatelolco, ki se je zgodil na Trgu treh kultur.

1. Judith Reyes – La Salinidad
2. Judith Reyes – Corrido de Arturo Gamez
3. Judith Reyes – Gorilita, Gorilon
4. Judith Reyes – La ocupacion militar de la Universidad
5. Judith Reyes – Tragedia de la Plaza de las Tres Culturas

Glasbeno gverilsko pot v oddaji DJ grafiti na Radiu Študent nadaljujemo proti jugu v Nikaragvo in Salvador. 

V Nikaragvi je vse od tridesetih let oblast držala družina Somoza, ki so jo z revolucijo uspeli odstraniti z oblasti šele leta 1979. Oblast je delovala avtoritarno z močno podporo ZDA, prva resnejša opozicija pa se je začela izoblikovati v zgodnjih 60-ih letih, natančneje leta 1961 z ustanovitvijo Sandanistične osvobodilne fronte. Ta si je ime kajpak nadela po nikaragovskem revolucionarju Augustu Césarju Sandinu, ki je bil vodja upora proti ameriški okupaciji v 30-ih letih. Prva pesem, ki jo bomo zavrteli v prihajajočem glasbenem segmentu, bo posvečena prav njemu in njegovim ideološkim naslednikom v novem boju proti imperializmu, izvajal pa jo bo Luis Godoy z grupo Mancotal. Sledili bosta še dve njihovi skladbi, nato pa bomo prešli v Salvador.

Iz Salvadorja bomo poslušali skupino Cutumay Camones in nekaj pesmi z njihove plošče Por Eso Luchamos: Songs Of The Salvadoran Struggle, izdano pri Paredon leta 1984. V Salvadorju je vladala trdna vojaška oblast, ki je postala še bolj ostra po neuspelem komunističnem uporu leta 1932. Kontrolo je držala vse do 70-ih let, ko se je njihova moč pod težo vse številčnejših uporov začela krhati, na to pa je oblast odgovorila z nasiljem. Vedno hujša represija je leta 1979 privedla do puča, ki pa države ni uspel stabilizirati, temveč se je začela državljanska vojna, ki je trajala do začetka devetdesetih let. Na eni strani je stala bivša vojaška oblast, ki so jo podpirale ZDA, na drugi pa razne gverilske grupacije, ki jih je podpirala Kuba in ki so se 10. oktobra 1980 združile v politično stranko. Ustanovitvi te stranke, imenovane Farabundo Martí para la Liberación Nacional, bo posvečena ena izmed pesmi iz Salvadorja, ki je naslovljena kar 10. oktober, naslednja skladba bo govorila o solidarnosti med Salvadorjem in Nikaragvo, dve o splošnem ljudskem boju za mir in pravice, zadnja pesem v glasbenem bloku pa bo posvečena Liliani Mercedes Letona, salvadorski gverilki in komunistični revolucionarki, ki je leta '83 umrla v državljanski vojni. 

6. Luis Godoy & Grupo Mancotal – A Sandino
7. Luis Godoy & Grupo Mancotal – Un son para mi pueblo
8. Luis Godoy & Grupo Mancotal – Somos hijos del maiz
9. Cutumay Camones – 10 de octubre
10. Cutumay Camones – Nicaragua y El Salvador
11. Cutumay Camones – Vamos ganando la paz
12. Cutumay Camones – Por eso luchamos
13. Cutumay Camones – Comandante Clelia

V oddaji DJ grafiti iz kopenske Srednje Amerike zdaj potujemo na otočja, kjer se bomo najprej ustavili v Portoriku in Dominikanski republiki. Portoriko nikoli ni bil samostojna država, že leta 1493 so si ga prilastili Španci, ki so ga kolonizirali za 400 let, nato pa je leta 1899 po koncu špansko-ameriške vojne teritorij prišel pod oblast ZDA in je še do danes njihova kolonija. Iz Portorika bomo poslušali nekaj skladb iz albumov Puerto Rico: Algo se quema alla afuera! in Viva Puerto Rico Libre!. Prva portoriška pesem bo hvalnica gverilskim bojevnikom, zadnja Glorioso Vietnam pa bo posvečena Ho Ši Minhu.

V Dominikanski republiki je od začetka 30-ih let vladal Rafael Trujillo oziroma El Jefe, ki je ustvaril kult osebnosti in s svojo desno-populistično in antikomunistično vlado deloval skrajno represivno ter nasilno vse do svojega atentata leta 1961. Med vladanjem je užival močno podporo ZDA, pri ameriških marincih se je v mlajših letih med ameriško okupacijo Dominikanske republike med letoma 1916 in 1924 tudi uril za vojaka in poveljnika, konec 50-ih let pa je podpora ZDA začela pešati, ker niso več zmogli kontrolirati njegovega maničnega političnega postopanja.

Država je bila kmalu po njegovi smrti pahnjena v državljansko vojno, v katero so leta 1965 intervenirale tudi ZDA, ker so se bale, da se ne bi zgodilo podobno kot na Kubi in bi na oblast prišli komunisti. Z ameriško pomočjo je tako na oblast prišel Joaquín Balaguer, ki je premagal Juana Boscha, ki je bil bolj naklonjen sodelovanju s Kubo. Balaguer je vladal naslednjih 12 let in oblast držal tako, da je skušal utišati kakršnokoli opozicijo. Nezadovoljstvo v državi je naraščalo, želja po demokratizaciji je bila vedno močnejša in leta 1978 je bil Balaguer naposled poražen na volitvah, oblast pa je prevzel Antonio Guzman iz populistične Dominikanske revolucionarne stranke.

Iz Dominikanske republike bomo poslušali skupino Expresión Joven, ki je delovala v času vladanja Balaguerja in je bila preganjana zaradi njihovih stališč, leta 1976 pa tudi ukinjena. Zadnja njihova pesem, ki jo bomo slišali v glasbenem predelu, bo posvečena Franciscu Albertu Caamañu, vojaškemu voditelju in politiku, ki je v zgodnjih šestdesetih podpiral Juana Boscha. Boscha so leta 1963 po volitvah z vojaškim pučem vrgli z oblasti, v času državljanske vojne in ameriške intervencije leta '65 pa je Caamaño kratek čas deloval kot de facto predsednik Dominikanske republike. 

14. Estrella Artau – Guerrillero, Guerrillera
15. Antonio Caban Vale – Antonia
16. Grupo Taone Tipico & Andres Jimenez – Glorioso Vietnam
17. Expresion Joven & Los Macetongos – Casas de carton
18. Expresion Joven & Los Macetongos – Esta llegando la hora
19. Expresion Joven & Los Macetongos – Franisco Alberto, Caramba!

Nocojšnje DJ grafite bomo zaključili na Kubi, kjer je leta 1952 s podporo ZDA s pučem na oblast prišel Fulgencio Batista. Represivna politika in neenakopravnost sta porodila uporniška gibanja pod vodstvom Fidela Castra, ki je bil zmagovalec kubanske revolucije leta 1959. Kljub notranji stabilnosti se je država stalno morala bojevati s poskusi ZDA, ki so si prizadevale zrušiti komunistično vlado in vzpostaviti še eno marionetno državo. Svoj uporniški duh so Kubanci izražali v pesmih žanra nueva trova, ki je baziral na tradicionalni ljudski trova glasbi, le da so v novem uporniškem valu v pesmih zdaj prevladovale politične tematike. Verjetno so bile ravno kubanske pesmi ključne tudi za ustanovitev založbe Paredon. Njena ustanoviteljica Barbara Dane je namreč bila ena prvih ameriških glasbenic, ki je obiskala porevolucionarno Kubo leta 1968 in se tam srečala s Fidelom Castrom, s katerim sta se nekaj ur pogovarjala v njenem hotelu, medtem ko je prala perilo. Leto kasneje je bila ustanovljena založba Paredon in na njihovi prvi izdaji leta 1970 najdemo pretežno kubanske pesmi.

Barbara in Fidel

V zadnjem glasbenem delu bomo poslušali dva pomembna izvajalca nueve trove – Carlosa Pueblo in Noela Nicolo, poleg njiju pa bomo slišali še skupino Grupo de experimentacion sonora, ki je sicer v glavnem ustvarjala soundtracke za kubanske filme. Glasbeni blok bo odprl Noel Nicola, s tremi komadi bodo sledili Grupa de Experimentacion sonora, ki so eno izmed skladb posvetili Ho Ši Minhu, oddajo pa bomo zaključili s pesmimi Carlosa Pueble. V njih se bo posmehoval Organizaciji ameriških držav, ki so bile pod močno kontrolo ZDA, v drugi pesmi bo slavil Che Guevaro, v zadnji skladbi oddaje, pa bo jenkije poslal domov, kamor spadajo. 

20. Noel Nicola – Por la vida
21. Grupo de experimentacion sonora – Fusil contra fusil
22. Grupo de experimentacion sonora – Su nombre, Ho Chi Minh
23. Grupo de experimentacion sonora – El rey de las flores
24. Carlos Puebla – La OAE, me causa risa
25. Carlos Puebla – Hasta siempre, Comandante
26. Carlos Puebla y sus Tradicionales – Yankee, Go Home!