V tokratni oddaji bomo prisluhnili trem izredno močnim skladbam treh izvrstnih avtoric, skladateljic, zvočnih umetnic in improvizatork. Prisluhnili bomo skladbi Invisible People, svojstveni radijski operi ameriške skladateljice, zvočne mojstrice in improvizatorke YVETTE JANINE JACKSON, skladbe, v kateri avtorica intenzivno spoji konkretne zvoke, izseke govorov, sodobnega jazza, elektrofonije in improvizacije v močno in trpko narativo, v kateri obravava homofobijo, sovražni govor in mizoginijo znotraj afroameriške skupnosti. Ta se zvočno ojača skozi fragmente in kolaž govora bivšega predsednika Obame ob njegovi podpori istospolnim porokam in številnih sovražnih in agresivnih ter paničnih replik verskih voditeljev, pridigarjev, duhovnikov. Vsi ti elementi se vešče prepletajo vskozi zvočno narativo, skozi katero avtorica predvsem ojača tišino in nevidnost ljudi, ki so iz te govorne driske izvzeti, tisti, ki jih to najbolj zadeva. S skladbo It Was Always Worth It ameriške tolkalistke, improvizatorke in elektrofoničarke CLAIRE ROUSAY skozi skrajno intimno in zasebno noto vstopamo v polje queer skupnosti. Rousay v pričujoči glasbi uteleša mešanico čustveno nabitih sintetičnih zvokov, delčkov terenskih posnetkov iz polja zasebnega, vsakdanjega kot koščka osebnega dnevnika in spomina in računalniško generiranega glasu. Slednji nad to zvensko in šumečo čustveno tvarino povnanji skrajno čustveni moment, saj bere izseke zapisov bivših partneric in razdrtih razmerij, ki v generičnem glasu in z vsebino zvenijo kot klišejske fraze, ki smo jih slišali, izrekali ali zapisovali že vsi v podobnih situacijah. Osebno in intimno se torej na ta način povnanja in obenem predstavlja protiutež, tenzijo z glasbo in vsakdanjimi posnetki. Glas je prezenten tudi v skladbi Lecture For Jo Kondo ameriške skladateljice BUNITE MARCUS, v delu, ki je nastalo in imelo premiero l. 1985, uradno pa bilo izdano šele lani. Bunita Marcus je bila vplivno ime ameriške sodobne glasbe v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, nato pa je kot marsikatera kolegica vstopila v polje neslišanih in nevidnih, v polje slavnih neznanih, obenem pa je pred leti javnosti oznanila, da jo je v preteklosti čustveno in psihično zlorabil njen mentor in nekdanji partner, skladatelj Morton Feldman. Njen idiosinkratični minimalizem, ki sloni na skrbnem sistemu ponovitev in razlik skozi postopna variiranjaje, mutacije vzorcev, je prisoten tudi v pričujoči skladbi, v katero je vtrt tudi glas skladateljice, ki bere besedilo, sestavljeno iz sposojenih verzov Nica Vassilakisa. Čeprav je glas izrazit in pomensko prevzame zvočno sliko, skladateljica pravi, da gre le še za en glas, zven ob flavti, violini in tolkalih članov ansambla Adapter. Skladba je njen svojstven miselni dialog z japonskim kolegom, skladateljem Jojem Kondojem.

playlista:

1.) INVISIBLE PEOPLE- Yvette Janine Jackson

2.) IT WAS ALWAYS WORTH IT- Claire Rousay

3.) LECTURE FOR JO KONDO- Bunita Marcus