V tokratni oddaji Razširjamo obzorja, se posvečamo avstrijskemu festivalu sodobne prosto improvizirane glasbe V:NM v Gradcu. V:NM je pravzaprav kratica za Verein zur Förderung und Verbreitung Neuer Musik, po slovensko Društvo za promocijo in razširjanje nove glasbe. Ustanovljeno je bilo leta 1996 s plemenitim namenom popularizacije nove, sodobne, eksperimentalne in tudi improvizirane glasbe. Poleg popularizacije pa je bilo - in je še - članom društva izjemno pomembno tudi povezovanje raznolike avstrijske scene, ki je – podobno slovenski – precej fragmentirana. 

V želji po resnično nepredvidenem sodelovanju, čisto pravi zvočni svežini, V:NM sprva ni bil kuriran. Člani društva oz. organizatorji so se poslužili metode odprtega klica, ki je vse člane društva povabil k formaciji zasedb in zvočnih eksperimentov ter performansov. Ti so imeli možnost povabiti tudi zunanje goste – nečlane – in znotraj festivala ustvariti nekaj popolnoma samoiniciativnega. Veliko tega duha se je od prvega festivala leta 1999 ohranilo vse do danes. Čeprav je festival tokrat kuriran, se namreč muzičke konstelacije kombinirajo po principu še nedotaknjenih kombinacij.

Festival V:NM torej ni nek popolnoma konvencionalen koncertni dogodek, je prej odprto polje eksperimentacije, laboratorij za testiranje nove muzike, ki neprenehoma raste in ustvarja. Z razširitvijo skozi čas je postal stalnica nestalnega, nepogrešljivo, referenčno srečišče avstrijske glasbene scene in občinstva. V želji, da bi svojo povezanost mrežili in gnetli tudi širše, izmenjujoče s festivalom V:NM organizirajo tudi sestrski Alpenglow, kamor povabijo mesta ali države in katerega del so bili v preteklosti denimo Köln, Združeno kraljestvo, Poljska, Hrvaška, Trondheim in daljnega leta 2007 tudi Ljubljana, letos pa se avstrijski sodobni sceni pridružuje vseslovenska odprava. Predstavljajo jo: Tea Vídmar, Ana Kravanja, Samo Kutin, Jaka Berger, Borut Savski, Matjaž Bajc, Kaja Draksler, Tilen Lebar, Cene Resnik, Zlatko Kaučič in Urban Kušar.

Letošnji festival je potekal nekoliko drugače, zato smo se o organizaciji, spremembah in kuraciji pogovarjali s Seppom Gründlerjem in Josefom Klammerjem na avstrijski in Natašo Serec ter Laszlom Juhaszem (oba člena KUD Mreža) na slovenski strani. 

Obfestivalsko dogajanje je letos z avdio-vizualno instalacijo Nevidno dopolnila domača intermedijska umetnica Nika Erjavec. Tudi z Niko smo pripravili krajši intervju o njenem delu in umeščenosti intermedijske umetnosti v glasbeni festival.

Edini ne-izključno-glasbeni kos umetnosti je poleg instalacije Nike Erjavec ponudil akuzmatični sci-fi butoh Christiana Tschinkla in Harley Quinn, ki pa bi podobno kot (pre)nasičen festival bolje deloval v razredčeni različici.

Sicer v največji meri festival popolnoma svežih kombinacij improvizatorskih zasedb namenja nekaj prostora tudi konceptualnim kompozicijam, ki pa morajo biti povsem nove. V:NM sta tako otvorili Lale Rodgarkia-Dara na digitalnih mikrozvokih in JUUN na notranjosti klavirja z delom under the given circumstances. O skupnem delu in konceptualizaciji kompozicije sta povedali tole:

Med komponiranimi deli velja izpostaviti tudi kompozicijo Frankurter Küche, poimenovano po mega-učinkoviti kuhinji avstrijske arhitektke Margarete Schütte-Lihotzky, ki je zasnovala tudi veliko dvorano v Volkshaus Graz, prizorišču letošnjega festivala V:NM. Prisluhnimo najprej izseku s koncerta, nato pa sledi krajši pogovor z Yeddo Lin, pianistko, ki je delo izvedla skupaj s tolkalistko Elisabeth Flunger.

Čeprav je festival V:NM veliko bolj improvizatorskega duha, se v programu vsakič najde prostor tudi za komponirana dela. Clementine Gasser, čelistka in skladateljica, je zaslužna za še eno od premierno predstavljenih kompozicij. Za Radio Študent je podrobno opisala delo Tarab-Blow Up!, ki so ga na festivalski petek izvajali pihalist Patrick Dunst, Werner Zangerle na tenorskem saksofonu, Josef Novotny na klavirju in elektroniki ter skladateljica na petstrunskem čelu.

Delo je bilo originalno zapisano za oktet z glasom, lutnjo, tolkali, godalnim ansamblom in kontrabasom. Zvočna atmosfera te zasedbe bi bila lahko opisana kot nežna in delikatna. Kompozicija je bila ustvarjena leta 2013 s podlago v besedilu perzijskega pesnika iz zgodnjega srednjega veka in nemškega pesnika Johanna Wolfganga von Goetheja.

Vsebina teksta nas vabi k poglobljenemu preizpraševanju, kaj pomeni biti človek v vsej njegovi kompleksnosti. Kaj nas izpopolnjuje?

Kvartetno različico, ki je bila izvedena na V:NM festivalu, lahko opišemo kot grobo in naglo. Za globlje raziskovanje življenja moram odpreti dobro zaščiteno in ranljivo čustveno jedro. To narekuje sprejemanje vseh izzivov, ki bodo neizogiben rezultat čustvene razgaljenosti. Z 'močjo' se bomo morali spoprijeti v vseh njenih vidikih: jeza, poželenje, strah, žalost, veselje, ljubezen. ... Z ustvarjanjem te glasbene kompozicije sem se želela potopiti v to globoko in močno energično nasičenost. Torej sta 'žalostinka' in 'himna veselja' zelo povezani in sama eno percipiram popolnoma skozi prizmo druge.

V oddaji poslušamo še posnetek koncerta Elisabeth Harnig, Matjaža Bajca in Zlatka Kaučiča, ki je bil del živega prenosa Radia Helsinki. V njem je sodelovala tudi avtorica današnje oddaje, skupaj s somoderatorjem Rezo Kellnerjem in tehnično podporo Lale Rodgarkia-Dara ter Erne Karabegović. Vsa glasba in intervju z Yeddo Lin je tako produktiven dokaz pozitivnega združevanja Slovenije in Avstrije prek festivala V:NM. Ta se je vsekakor izkazal kot dobrodošel doprinos k razširitvi domače improvizatorske scene, saj je s formatom mešanja avstrijskih in slovenskih muzičarjev vzpostavil kar nekaj mostov. Izpostaviti pa gre tudi združitev sicer sorazmerno fragmentirane improvizatorske scene pri nas pod isti dežnik in to servirati severnim sosedom.

Če si dovolimo na tem mestu biti še malce kritični, lahko rečemo vsaj to, da obljuba neke popolne inovacije ni bila zares izpolnjena. Razen posameznih naredi-sam mojstrov - izstopajoči so denimo Nick Acorne s krmilni ročicami, Borut Savski z nenavadnim, flavti podobnim DIY hibridom in razširjeni improvizatorski orkester z unikatnim pristopom k dirigiranju -, so slišane muzike skozi čas že davno postale del nekega ujahanega toka. Seveda to ne pomeni, da nismo bili priča nekaj res nepozabnim improvizatorskim podvigom, in tudi dejstvo, da se nekoč 'čudna' muzika vedno bolj prebija v skorajda kanonizirano polje, priča le o uspešnosti festivalov, kot sta V:NM in sestrski Alpenglow.