Pred časom sem preko skupnih Fb kolegov opazil, kako je Bojan Vrlič na FB zagreto pisal nekakšne fragmente skupne zgodovine krautrocka in Koroške.

"Kot piše Gregor Tomc, je 'očitno, da šele dominacija tržno-blagovnih odnosov omogoča razmah avtonomnih mladinskih gibanj, in obratno, da se v socialističnih družbah takšna gibanja pojavljajo le v omejenem obsegu, izjemoma in sistemu navkljub'. Z opustitvijo socialistične družbene ureditve se je subkulturno dogajanje za določen čas res razmahnilo, vendar je danes, ko tržno-blagovni odnosi prevladujejo, od tega ostalo bore malo, kvečjemu med pripadniki techno kulture. Izjemoma in sistemu navkljub pa se je v sedemdesetih in začetku osemdesetih okoli kraut-rocka razvila nadvse predana subkulturna poslušalska skupnost na Ravnah in v Mežici, ki so jo poleg godbe družili interes za slikarstvo, določen sklop vrednot, ki je bil v opoziciji do prevladujočega vrednostnega modela, konzumacija drog (LSD), nekatere celo življenski stil (dopoldne delo v tovarni, popoldne poslušanje godbe s prijatelji). Vendar se ta skupina - po nekaterih ocenah naj bi njeno jedro sestavljalo pet angažiranih ljudi - ni družila na javnih zbirališčih, ni gojila posebne govorice, nekateri člani so sicer vzdrževali poseben način oblačenja (črni usnjeni plašči in druga črna oblačila, ignoriranje jeansa,...), njihov življenski stil pa je zaznamovalo delo v Železarni Ravne ali v Rudniku, od koder naj bi izviral njihov interes za industrijske zvoke. Kakorkoli, ožje jedro te skupine je bilo zelo majhno, tako da to ni bila prava subkultura."

Poberžnik, P. (2001). Popularna godba skoz lokalne glasbene prakse na primeru Koroške.

Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

________________________________________

Jazz Pliberk: iz Vrbinčevih zapiskov:

Na te festivale smo hodili s kolesi. Na našega prvega so Rudl, Želč in Mirč Rabuza šli predčasno in si nabavili nekaj plošč (kje?). Žal so se jim na pratregerju zaradi sončnega udara malček zvile. Pred koncertnim šotorom je bil pokrit lesen šank s ofn birom in klobasami z zenfom. Prodajal je navdišen korpulenten (zaveden?) koroški Slovenec (nenavadno!). Vprašal nas je, od kje smo. Potem je vse častil s pirom (5-7kom)- mogoče, da je to bilo že na drugem festivalu? Koncertna publika je bila kar jazzovsko skulirana - Avstrijci od vsepovsod. Mislim pa, da so bili tudi Nemci in Nizozemci, saj je v tem času polno turistov po kempih na Koroškem. Izven šotora pa je seveda prevladovala oberkrainersko-tirolska scena. Kakih heimetdienstovskih fac sicer ni bilo zaznati, so bli pa v glavnem modeli, ki bolj pašejo na jarmak. Za nas je bilo nenavadno, da je ob nočnih urah bil odprt lokal, kjer smo šli še na pir (kar je bilo pri nas v Sloveniji nepojmljivo).

Skratka, od l. 1985 mi je v glasbenem spominu ostal Dino Salluzzi na značilnih argentinskih mehah ter seveda legendarni Sun Ra. Enkratno. Bili smo tako blizu odra, da bi ga lahko cukali za haljo. Po koncertu se je vlil dež. Nobeden ni pospravljal inštrumentov, tako, da je Želč zasedel Sun Rajevo mesto ter nekaj "improviziral". Mislim, da so se pridružili tudi drugi. Mislim, da smo odkolesarili domov naslednje jutro.

Leto pred tem sta bila Egberto Gismonti ter Nana Vasconserlos. Zvedel sem v mežiškem hotelu. Žal je pa Luka imel edini avto in se mu nekako ni šlo. Nekaj je kalkuliral. Mislim, da mu je Loli zameril.

1986. Carla Bley, Don Cherry - Zdi se mi, da smo na festivalu še vedno bli samo Mežičarji. Pred koncertom smo kolesarili do urejenega tajhta Pirdorfer see, kjer smo se kopali, spili kakšen pir in odganjali komarje ter obade. Ponoči smo se z bicikli vračali domov in pri Rabuzatu nadaljevali. Avstrijski cariniki so bili osorni. Koncert mega. 

1987: Archie Shepp, Art Ensemble of Chicago - V spominu mi je ostal začetni Hendrixov komad Purple Haze. Močna uvertura!!! Koncertu pa so že prisustvovali Ravenčani: Grizli, Tasko, Damac, Berni? Smus? Luj? Je blo pa to leto seveda polno stafa, saj so bli prisotni tudi ravenški "rednozaposleni" dilerji. Prejšnji dve leti je bilo droge bolj v homeopatskih količinah. 

V vseh teh treh letih so bili del scene tudi neki celovški hipiji. Ti "Avstrijci" so nam delovali bolj nedolžno skavtovsko, medtem, ko smo mi za njih bili bolj balkanskolumpenproletarsko kriminalnega izgleda. Drparoši. Kakih konfliktov ni blo. Zdi se mi, da smo mi bolj z viška gledali na njih (po frikovskih merilih).

Po l. 1987 pa je šlo s kvaliteto rapidno navzdol do končnega kraha. Kdaj so festivali končali ne vem. Mogoče bi moral kontaktirati s kakšnimi Kulturbundovci. Skratka, za tiste čase in za tisto obskurno nemškutarsko vas je to bila kar ena znanstvena fantastika. Želeli smo še Felo. Kasneje sem slišal da so ga za prihodnje planirali a je festival prej propadel.

Je pa obakrat (85. in 86.?) bil na festivalu (takrat za nas) starejši možakar (verjetno toliko star kot zdaj mi) iz Zagreba. Verjetno izredni fan jazza, saj se je nekako pricijazil do Polane, pol pa peš čez Holmec do Meje. Tam so mu uvidevni zemljaki- cariniki sredili prevoz do Pliberka (verjetno je zgledal precej utrujeno in nebogljeno, pa še ni se spodobilo, da bi urejen intelektualec pešačil do Pliberka kot en hipi. Nekako naša mejna oblast ni mogla dovoliti. Mislim, da bi se blamirali pred napihnjenimi, rdečeličnimi avstrijskimi cariniki ter policaji. V alegoričnem smislu je v tistem času ta Zagrebčan predstavljal stanje naših intelektualcev. Urejen, toda peš in počasen do meje (zahodne), oz. zadnje prepreke. Zanimivo, kje je tip sploh zvedel za ta jazz festival. Mogoče je bil tudi sam glasbenik.

Aha. Vsa leta je bil na zunanji sceni prisoten "listnati" - nekakšen posebnež teh krajev, v bistvu nek narodnozabavni frik, odet v obleko iz listja kot kakšen Zeleni Jurij. Nekakšen roadie glasbenih festivalov (ne glede na zvrst ter publiko) na avstrijskem Koroškem.