Necrosabbath Ritual II
Feierwerk, München, Nemčija, 25. 11. 2017
To soboto se je v Münchnu zgodil drugi Necrosabbath Ritual. Gre za enodnevni festival, posvečen podzemnim metalskim žanrom z glavnim poudarkom predvsem na black metalu in njegovih derivatih. Letos so v sklopu dogodka nastopili Omega, Deathhammer, SacroScum, BlackEvil, Chaostemple in Disasseln. Napovedan pa je bil tudi gost presenečenja.
Festival se je odvil v dvorani Feierwerk, ki se nahaja znotraj večjega prireditvenega prizorišča z več koncertnimi halami. Klub oziroma dvorana po velikosti spominja na goriško Mostovno. Vstop na Festival je bil omejen na 250 kart. Kot otvoritveni bend so nastopili Disasseln, ki smo jih žal zamudili, saj se je koncert začel že ob šestih popoldne. Prvi nastopajoči, ki smo jih uspeli ujeti, so bili Avstrijci Chaostemple, žal zgolj nekakšna slaba kopija Watainov. Umazan zvok je nalašč ustvarjal vtis še večjega kaosa kot bi ga pričakovali. Nastop je minil brez presežkov in nas pustil hladne kot poceni nemško pivo, ki smo ga raje srkali kar pred vhodom v dvorano. Sledili so BlackEvil, ki so takoj popravili slab priokus začetka našega večera. Bend z Bavarske igra zmes speed metala in thrasha, na trenutke ovito v tančico black metala. Najbolj zanimivi tu so bili morda kar vokali, basist, ki je bil v vlogi glavnega pevca je namreč svoje glasilke spretno uporabljal tako, da je pel visoko v tipični heavy maniri, a tudi kričal, kot se spodobi za black metal bende. Bend je v letošnjem letu sicer izdal prvenec The Ceremonial Fire za Heavy Force Records.
Sledil je mistični akt presenečenja. Na poti v München smo premlevali in si izmenjevali govorice o tem, kateri bend bi se lahko znašel v tej vlogi. Upali smo na Division Speed, ki so lani odpadli ali na Witching Hour. Zato smo se v dvorano premaknili takoj v trenutku, ko smo slišali ropotanje z odra. Na naše negativno presenečenje pa smo na odru zagledali neke fante v športnih trenirkah. Če smo slišali prav, so se imenovali Sport Geist, igrali pa so nekakšen deutsch punk s sintetičnimi klaviaturami. Bend je bil bolj hec kot karkoli drugega, kar nekaj ljudi je bilo veselih, da jih vidi, besedila so namreč poznali na pamet. Nam je bila nemščina tuja in morda nam tudi zato bend ni izpadel smešen. Predvsem pa smo bili razočarani, ker smo pričakovali kakšno zanimivo ime nemškega glasbenega podzemlja.
SacroScum so bili naslednji in hitro jim je uspelo spet dvigniti splošno vzdušje med obiskovalci. Gre za nov bend, ki je letos izdal svoj prvenec Drugs and Death. SacroScum težko zares popredalčkamo v določen žanr. Znotraj njihovega spektra prevladuje black metal tiste najbolj primitivno zverinske vrste v stilu Archgoat. Takoj zatem pa opazimo, da bend navdihujejo tudi klasični skandinavski d-beat bendi. Onstran teh dveh osnovnih žanrskih gradnikov iz katerih črpajo navdih, pa smo slišali še pisano paleto različnih drugih stilskih primesi, bodisi nekakšen počasen doom bodisi srednje hiter epski black metal. Bend sicer ne izumlja novega žanra, a odlično kombinira različne vplive, ustvarili pa so tudi nepozaben nastop, ob katerem se nismo niti za sekundo dolgočasili. Skratka, vrhunski nastop in brez dvoma odkritje leta!
Po SacroScum je nastopil čas za nastop, ki smo ga najbolj pričakovali, torej nastop kultnih Deathhammer! Gre za norveški bend, med drugim eden prvih, ki so surfali na trendovskem valu black thrasha. Tokrat se je tudi hladna nemška publika bolj razgrela, pod odrom se je začelo prerivanje in splošno rajanje. Hitro smo opazili, da je bend očitno pijan, komaj so namreč stali na nogah. Pevec basist je med komadi poskusil tudi kaj povedati, a je vsak poskus tudi ustavil s fuck off! Kljub pijanosti je bend večino koncerta odigral na solidnem nivoju, z izjemno nekaj komadov, ko se je zdelo, da vsak od članov zase igra svoj komad. Najbolje se je odrezal bobnar, ki je svojo vlogo opravil z odliko. Pogled na njegovo igro z bobni je bil prava paša za oči in ušesa, saj je brzinske ritme odtolkel z zares elegantno točnostjo. Oba kitarista sta izvajala tudi solaže, ki so se sem ter tja malce odlepile od pravih tonov, a njuno igranje je bilo dobro v odnosu do vtisa, ki so ga člani benda ustvarjali s svojimi držami in pijanimi obrazi. Trojica strunarjev je hodila gor in dol po odru, zaletavali so se drug v drugega, na trenutke so bili resnično videti kot nekakšni zombiji. Treba pa je poudariti, da bend je deloval in da je bilo vzdušje v dvorani odlično. Totalna histerija, prava thrash šagra. Nastop so zaključili tako, da so odvrgli kitare, pokazali sredince in odšli v zaodrje.
Večer so nato zaključili Omega iz Grčije, oziroma če smo natančni, grški bend, ki se je preselil na Norveško. Gre za eno izmed bolj vidnih imen speed in black thrasha. Žal pa je bil njihov nastop precej dolgočasen. Po brzinskih bendih smo bili z njimi priča nekakšnemu black metalskemu klonu Motorheadov. Po nekaj pesmih je kitarist nagovoril publiko z izjavo, da ljubi Nemčijo in njena piva, klobase ter pičke. Po takšnem izlivu primitivizma smo se v naši ekipi odločili, da prostor zapustimo in gremo domov.
Zaključimo z mislijo, da so takšni enodnevni festivali lahko zanimivi, so pa tudi naporni, saj si v enem večeru običajno ogledaš sedem bendov, ki igrajo zelo podobno glasbo. Lahko pa že na tem mestu napovemo tudi bende, ki bodo na Necrosabbath Ritual nastopili naslednje leto. To bodo Division Speed, Witching Hour, Occvlta, Sodomizer, Bloody Vengeance in Ch'ahom.
Dodaj komentar
Komentiraj