TERRORIZER, DICKLESS TRACY, EXTREME SMOKE 57

TERRORIZER, DICKLESS TRACY, EXTREME SMOKE 57

Recenzija dogodka
18. 6. 2016 - 14.00

Mostovna, Nova Gorica, 17. 6. 2016

 

Na grindcore koncert nočeš zamuditi, in sicer zaradi zelo preprostega razloga: v zelo kratkem času lahko zamudiš izjemno veliko. Biti točen pa po drugi strani od posameznika kdaj zahteva kar precejšen angažma. Umetnost je priti točno na dogodke, ki se ne dogajajo ravno za prvim ovinkom, kar pa lahko za strastnega obiskovalca pomeni tudi to, da je kdaj konkretno prezgoden. Hej, ampak ni panike! Še več časa za druženje, pitje piva in uriniranje.

Tako smo se tudi mi, prihajajoč iz Ljubljane, znašli v Novi Gorici pred Mostovno vsaj uro prezgodaj. Večer je obetal pravi mini grindcore festič, saj je koncertni kombo vseboval kar tri nastopajoče zasedbe, brežiške Dickless Tracy, goriške Extreme Smoke 57 in kultne losangeleške Terrorizer.

Prvi so ozvočenje pognali Dickless Tracy, ki so po besedah frontmana Tomija Cepanca na Mostovni že igrali celih deset let nazaj. A naj ta podatek ne zavede, to namreč še nikakor ne pomeni, da bend tako ali drugače ni bil dejaven kje drugje. V letu 2014 so izdali svoj četrti album Paroxysm Of Disgust, ki ga v glavnem še vedno promovirajo. Res je, da so tokrat morda dali nekaj prednosti starejšim komadom, ki so bolj klasično grindcorovsko obarvani, predvsem bi lahko rekli, da so krajši in slajši. Kar pa je bilo tudi razumljivo glede na to, da so igrali v podporo Terrorizer.

Na odru je bend sicer deloval, da bi lahko igral karkoli in še vedno dodobra podžgal tisto majhno množico že nabranih obiskovalcev izbranega dogodka. Frontman Cepo je v komunikaciji s publiko takoj vzpostavil prijetno in domačno vzdušje, prefinjeni zvok, ki so ga začeli proizvajati, pa jim je dodelil le še dodatna pooblastila za prevzemanje kontrole nad dogajanjem v prostoru. Očitno je bilo, da ima bend za sabo že dolgo kilometrino, na trenutke je je namreč zdelo, da bi kitarist lahko igral tudi na slepo, medtem ko ga je enako vešče spremljala suverena in nepogrešljiva ritem sekcija, ki jo sestavljata bobnar Ivan Cepanec - Tegla in basist Jernej Rejc.

Naslednji so oder s svojo petčlansko ekipo zasedli domačini Extreme Smoke 57. Nekoliko skromnejši pri komunikaciji s publiko so hitro prešli na tisto, kar so tja prišli počet - špilat' muzike. Pionirji grindcore scene v Sloveniji so nam tokrat postregli s klasičnim natempiranim ritmom, bobnarskim rafalom in lajajočim vokalom, torej kot običajno. Fascinantno je, kako nekateri recenzentski teksti opevajo besedilno vsebino njihovih skladb, ki naj bi šla v smeri vseobsegajočih tegob življenja tipa “jej, delaj, fukaj”, torej v smeri izražanja gneva do današnje družbene ureditve, medtem ko je v živo kar problematično razločiti, ali vokalist Boco sploh izgovarja kakšne besede ali gre le za krike in dretje. Kakorkoli, samo sporočilo obupnih razmer jim vseeno uspe posredovati. Ah, življenje.

Če so Extreme Smoke 57 na Noisefestu v Trbovljah pred dvema tednoma kljub kopici težav z bendovsko komunikacijo med nastopom delovali kot ena izmed bolj melodičnih zasedb tamkajšnjega dogajanja, tokrat temu ni bilo tako. Definitivno je šlo za najbolj surov nastop večera.

Trararatata, Terrorizer! V sklopu evropske turneje so se končno ustavili tudi v Sloveniji. Zasedba, ki je leta 1989 izdala album World Downfall s katerim je močno vplivala na razvoj grindcore glasbe. Plata velja za enega izmed prvih ovekovečenih izdelkov zgodnjega grindcora. Kmalu po izdaji tega zgodnjega dokumenta se je zasedba razšla, a se je kasneje spet združila z dvema ustanovnima članoma Jessejem Pintadom in Petom Sandovalom, posnela Darker Days Ahead, se spet razšla in spet združila z zgolj enim preostalim ustanovnim članom Petom Sandovalom, posnela Hordes Of Zombies, potem pa se začuda do danes še ni ponovno razšla. Sandovala za bobni spremljata še kitarist Lee Harisson in vokalist ter basist Sam Molina.

Po pričakovanjih so nam postregli s celo paleto skladbic z World Downfall, kar je do takrat že dodobra napolnjeno dvorano precej razigralo. Udrihajoč zvok se je valil po prostoru in vabil posameznike k tresočemu poplesavanju in hipnotičnemu pomrmravanju. Dobro ozvočenje in agresivno milozvočje naključnim mislim nista in nista pustila proste poti, saj nikjer ni bilo ne prostora in ne časa za kakršnokoli drugo aktivnost v poslušalčevih možganih. Njihov nastop je bil uspešen do te mere, da jim ne bi zamerili, če bi svoj nastop še podaljšali, ne glede na to, da so svoj grind igrali vsaj dobro uro.

Koncert se je definitivno izkazal za vrednega obiska kljub temu, da njihovi novejši albumi morda res niso tako močni kot World Downfall, in kljub manku ustanovnih članov pri aktualni izvedbi.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Tekst? Posnetek?

?!!

Torej, samo v vednost kaj je bistvo grindcora - surovost, nestrinjanje, bes in glasbena destrukcija. Temu primeren je tudi moj kontekst vokalnih linij. V bistvu pri grind bendih in še posebej vokalnih delih ni cilj, da bi se besedilo razločilo oz. bilo odpeto, kot je to navada v punk ali metal bendih - prej nasprotno. Tisto rjovenje in kričanje podaja že samo sporočilo oz. sliko, čemu je grindcore sploh nastal - protest in 'pišanje uz vetar' trenutnim glasbenim trendom in politično/ socialnim situacijam. Samo kratek dopis oz. razlaga, da si nekateri grinda ne bi narobe razlagali. Če nekateri mislite, da je grindcore super tehnološko podkovan stil glasbe, se motite. Grind je umazan, gnusen in nesprejemljiv večini. V vednost, hvala.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness