Novinarsko poročanje o pokojninski reformi
Na Radiu Študent predlog pokojninske reforme spremljamo že vse od objave njenih izhodišč pred dobrim letom dni. Trenutna vlada pri utemeljevanju in pojasnjevanju reforme uporablja strokovne izraze, kot so odmerni odstotek, referenčno obdobje in indeksacija, pri čemer ljudem ne pojasnijo, za kaj pravzaprav gre. Zaradi abstraktnosti teh pojmov in suhoparnosti številk državljani niso seznanjeni z dejanskimi spremembami, ki jih reforma prinaša. Čeprav se tema morda zdi nezanimiva za mlajšo generacijo, je še kako pomembna, saj na nas ne bo vplivala, šele ko se bomo upokojili, ampak že v času aktivnega dela in študija.
Po sestavi vlade, v kateri sedijo predstavniki Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice, je najmanjša koalicijska stranka poleg ministrstva za kulturo prevzela tudi vodenje novonastalega ministrstva za solidarno prihodnost in ministrstvo za delo. Področje zlasti zadnjega resorja je prečenje neenakosti in skrb za socialno državo. Ob vstopu Levice v vlado Roberta Goloba je bilo jasno, da bo ta deloma opustila program in usmeritev stranke, a kako brez vpliva je stranka, se je pokazalo s predstavitvijo izhodišč za pokojninsko reformo junija lani. Ministrstvo za delo je takrat pripravilo osnutek, ki ga je nato preuredilo ministrstvo za finance in s tem »pokojninsko reformo naredilo vzdržno«.
Po krajši omembi izhodišč je razprava o pokojninah do nedavnega poniknila. Prej omenjena izhodišča so se uresničila, še huje, prispevna stopnja – edina svetla točka izhodišč – se je prevesila v prid delodajalcev, ne pa delavcev. Ministrstvo za delo pod taktirko Luke Mesca se je postavilo na okope in ne želi poslušati kritik sindikatov in drugih organizacij. Z izgovorom, da so pokojninsko reformo podprli tudi predstavniki sindikatov, želi ministrstvo legitimizirati za delovno prebivalstvo škodljive spremembe, ki jih uvaja.
Sindikalne centrale so sicer res prikimale reformi, a je ta dogovor ponovno pokazal, da ne zastopajo interesov delavcev in da ljudi ne seznanjajo z dejanskimi vplivi sprememb na področju študentskega dela, minimalne plače in invalidskega ter pokojninskega zavarovanja.
V zadnjih mesecih ste lahko poslušalci Radia Študent prisluhnili več prispevkom, katerih namen je tako izobraziti in na enostaven način predstaviti na prvi pogled nezanimive podatke. Dosledno poročanje o pokojninski reformi tako v obliki informativnih oddaj kot mnenjskih prispevkov namreč odpira vprašanja o spornih ukrepih politike, ki zadevajo vse nas. Zavzemanje za delavske pravice in opozarjanje na slab položaj, ki ga za delovno prebivalstvo ustvarjajo sprejete reforme, sta naša naloga v odnosu do širše javnosti kot študentske populacije, ki jo v veliki večini predstavljamo sodelavci in sodelavke Radia Študent.
Ob napovedanem posvetovalnem referendumu zaradi pokojninske reforme, za katerega podpise zbira Delavska koalicija, se uredništvu Radia Študent zdi ključno ažurno in kritično poročanje o informacijah, s katerimi bomo zasuti v času predreferendumske kampanje in zadnjem letu mandata trenutne vlade.
Dodaj komentar
Komentiraj