Britanski skladatelj in bobnar Basil Kirchin (1927–2005) je svojo glasbeno kariero začel pri trinajstih, ko se je pridružil jazzovskemu bendu svojega očeta. Po drugi svetovni vojni je igral v nekaterih najbolj priljubljenih jazzovskih big bandih, sredi šestedesetih pa se je nato posvetil solističnemu ustvarjanju, v okviru katerega je vizionarsko kombiniral posnetke (jazzovskih) glasbenikov in terenske posnetke, ki jih je od leta 1967 snemal sam. S svojo ekscentrično glasbo se je znašel povsem na obrobju glasbenega dogajanja, že v začetku sedemdesetih pa je s svojimi inovativnimi studijskimi tehnikami med drugim omrežil Briana Ena, ki je Kirchinovo delo opisal kot »zvočno slikanje«. Na retrospektivni kompilacijski plošči Deja Vu so zbrani posnetki, ki jih je med letoma 1965 in 2005 posnel v studiu Fairview, kjer je preživel največ časa, njihov širok stilski razpon pa lepo pokaže, kako je Kirchin skozi leta oblikoval in nadgrajeval svoj eksperimentalni izraz, s katerim je v začetku devetdesetih med drugim navdihnil Aphex Twina in zasedbi Broadcast ter Stereolab...