Kachara, 2012

Boris Kovač je svoje ustvarjanje vedno konceptualiziral, odkrito govoril o mislecih, ki so nanj vplivali, kot sta denimo Berdjajev in Gurdžijev, ter svoje misli o glasbi in življenju tudi objavljal v esejističnih zapisih. Navezuje se na stare, arhaične oblike spomina in spominjanja – mit in ritual. Vse kajpak skozi glasbo, za katero pravi, da je zanj popolna oblika spomina.