Random Acoustic, 2016

Georg Graewe je eno od imen, ki ga bomo lahko slišali na letošnji ediciji festivala Jazz Cerkno. Nastopil bo v duetu z odličnim Markom Sandersom, bobnarjem, s katerim sodelujeta že več kot 20 let. Vendar pa se tokrat ne posvečamo njunemu skupnemu muziciranju, temveč nas čaka uvid v bistvo Graewejevega ustvarjanja. Njegov solo projekt.

Album stills and stories je izšel februarja lani in je njegova prva solo plošča. Če upoštevamo dejstvo, da se letos bliža šestdesetemu jubileju, nam je lahko kaj hitro jasno, da današnje poslušanje ne bo lahkoten vetrc, temveč skrbno odmerjena doza pianističnih premislekov.

Georga Graeweja poznamo kot pianista, ki kreira zvočne krajine med jazzom, svobodno improvizacijo in sodobno klasiko. Prav v slednji se je uveljavil tudi kot skladatelj. Posveča se mnogim žanrom: od klavirskih kompozicij, komorne glasbe, orkestrskih del, filmske glasbe, glasbe za gledališča in spevoigre do raznoraznih interdisciplinarnih instalacij. Še posebno pa gre izpostaviti nastanek treh oper, žanra, katerega razvoj je obstal nekje v 20., če ne kar 19. stoletju. Drznost in želja po preseganju meja mu tako nista neznani. Kar zadeva jazzovske vode in vode svobodne improvizacije, gre omeniti njegova sodelovanja s Philom Mintonom in z Radujem Malfattijem. Še posebej pa sta znana trio, ki ga tvori skupaj s čelistom Ernstom Reijsegerjem in tolkalcem Gerryjem Hemingwayem, ter kvintet Gustafssona, Dresserja, Tramontane in Sandersa. Seveda pa se seznam znanih imen še dolgo ne neha.

Graewe tako predstavlja precej zanimiv lik na sodobni jazz/impro/klasični sceni. Današnja plošča nam bo razkrila obrobja in preseke teh zvočnih krajin, ki so si, tudi skozi prizmo Graewejevega ustvarjanja, v svojem bistvu še kako blizu.

Album je bil sicer posnet v pianistovem rojstnem mestu Bochum že leta 2010, a je pri Graewejevi založbi Random Acoustics izšel šele leta 2015. Tu se ponovno kaže filigranski pristop ustvarjalca, ki ne le domišljuje, temveč tudi pomišljuje o svojih zvočnih krajinah.

Plošček tvori šest odsekov, ki zunajglasbeno aludirajo tako na kompozicijske pristope kot na ozračje in krajino plošče. Nadnaslovi si sledijo: Afternoon In Coloured Frames, Thumbnails, Moods, Modes And Manners, Three Stills, Narrative Lines in Rhyme And Discourse. V vsakem od odsekov nas čaka nekaj kratih klavirskih miniatur, ki ne presegajo šestih minut. Na albumu tako najdemo 23 skladb, ki pogosto temeljijo na kratki zvočni domislici oziroma motivu, ki se včasih razkraja, drugič gosti. Znotraj miniatur Graewe raziskuje tako vertikalno kot linearno komponento. Ponekod zapade v nadrobno razpredanje »melodije«, spet drugič plava v harmonskih postopih. Tako tudi skladbe prehajajo med tistimi, ki frenetično brzijo mimo ali okoli nas, in tistimi, ki puščajo odprte širjave in ponujajo trenutek za refleksijo o tem, kaj smo pravzaprav že slišali in prehodili. Kljub hitremu tempu v precej skladbah pianist vedno dopušča dostop in vstop v svojo zvočnost.

Če smo se torej pripravljeni predati Graewejevim rokam in stopimo na njegov vlak, se lahko samo čudimo intimnim svetovom, ki jih odslikava z izjemnim obvladovanjem instrumenta, poglobljenostjo v glasbo in razumevanjem celotnega konteksta ustvarjanja. Graewe se na plati stills and stories vrača domov, vrača se k sebi. In vsaka miniatura je fragment v mozaiku celotne plate. Gibanja med jasnim in zastrtim, med kompozicijo in improvizacijo, med hitrim in počasnim, med hektičnim in plavajočim ter navsezadnje med postanki in zgodbami so integralna komponenta Graewejevega pristopa h glasbi, ki se v vsem izpoveduje na današnji plošči.