* Ko glasbenik po osemnajstih letih solistične kariere objavi šele svoj prvi album, to pomeni, da bodisi ne koncertira veliko, bodisi da njegovi koncerti niso ravno nek kreativen presežek. V primeru Geira Jenssena alias Biosphere, norveškega guruja sodobne ambientalne glasbe, gre pravzaprav za kombinacijo obojega. Ko so domači promotorji pred letom in pol napovedovali njegov prihod na sončno stran Alp, se je na njegovi spletni strani že kmalu pojavilo obvestilo: »Letos ne bo več nobenih koncertov, ker se ponovno podajam v hribe.« In tako smo ostali prikrajšani vse do sedaj, ko koncertno izkušnjo, kot jo pričara Biosphere, lahko deloma ujamemo s pravkar izdanim ploščkom 'Wireless; Live at The Arnolfini, Bristol'.



Že takoj postane jasno, da Jenssen sodi v kategorijo tistih elektronskih producentov, ki se živih nastopov lotevajo precej rigidno. V nenavadnost tovrstnega početja smo se denimo lahko prepričali prav pred nedavnim, ko je s podobno mero nekompliciranja v Cankarjevem domu postregel Mehičan Murcof. Razlika med njegovim in setom, zabeleženim na ploščku 'Wireless; Live at The Arnolfini, Bristol', je pravzaprav le ta, da je Jenssen svoje skladbe povezal v tekoč set. Kar je pri ambientalni glasbi vsekakor polovica uspeha. Presežek se pač ustvari takrat, ko te glasba zaziba v neko pol odsotno stanje in odpelje v svoja – v primeru Biosphere – izrazito narativna zvočna prostranstva.



Skladb Jenssen ni plastil in premetaval kot je običajna praksa producentov, ki se poigravajo s številnimi prepoznavnimi in manj prepoznavnimi sekvencami. Skladbe je pustil v razmeroma neokrnjeni obliki, izbor pa je zaobjel predvsem material, ki ga je ustvaril v zadnjih dvanajstih letih. V manjši meri je te subtilno nadgradil še s terenskimi posnetki Jonya Easterbya in posnetki trobente oziroma pozavne pihalca Andersa Karlskasa, a ti bistveno ne spremenijo estetike, s katero se je Norvežan v osemnajstih letih uveljavil med privrženci ambientalnih elektronskih muzik. Morda uporaba dodatnih, neokrnjenih terenskih posnetkov nakazuje, v katero smer vleče Jenssena. To je nenazadnje nakazal že s ploščo terenskih posnetkov iz Tibeta, ki jo je konec leta 2006 objavil pod svojim pravim imenom in ki vsekakor predstavlja zanimiv zasuk v njegovi izraznosti. Nabrani zvoki so namreč obdržali svojo izvorno formo, Jenssen pa jih je pravzaprav le zbral in uredil v domišljeno, glasbeno zelo zanimivo celoto. In ta se sedaj deloma odpre tudi na ploščku 'Wireless; Live at The Arnolfini, Bristol'.



In ko smo že pri domišljenem urejanju izvornih zvokov – najbrž le malokdo bolje ve, kako se tem stvarem streže, kot zvočni umetnik Chris Watson, ki je Jenssenov tokratni koncert posnel. Zgodil se je 27. oktobra 2007 v seriji dogodkov ob petindvajseti obletnici Touch Records, za vse, ki jim je tovrstna estetika blizu, pa bo gotovo razveseljiva novica, da je v tej seriji nastalo še več posnetkov številnih kreativcev, zbranih okoli te cenjene založbe. Za vse ljubitelje tehno ambienta pa je bržkone najbolj razveseljiv prav koncertni posnetek Biosphere, ki ga bomo slišali v celoti.



pripravil Goran Kompoš