OTORoku, 2016

Tokratni RŠ Koncert gosti Keitha Fullertona Whitmana, mojstra modularnih sintetizatorjev, ki je v londonskem Cafe OTO 5. julija 2015 predstavil prirejeno različico svoje izdaje Redactions, ki je, po Whitmanovih besedah, »stalno in kontinuirano raziskovanje idej okoli ekstrakcije vrhov in tranzientov iz geografsko in tematsko relevantnih avdio materialov z ozirom na partikularno realizacijo oz. performans«.

Preden pa ušesa potopimo v partikularno realizacijo, si vzemimo še nekaj časa in pokukajmo skozi zaveso obskurnosti, ki zaenkrat še bdi nad Whitmanom in londonskim Cafe OTO. Keith Fullerton Whitman, rojen v Somervillu, Massachusetts, ZDA, je elektronski glasbenik, najbolj aktiven v različnih podvejah ambientalne glasbe, čislan pa je tudi v krogih krautrocka in drill'n'bassa. Najbolj znan je po svojih eskapadah pod imenom Hrvatski, s katerim je izdal pet plošč, ki se gibljejo v IDM vodah, predvsem v okvirih že omenjenega drill'n'bassa. Eksperimentiranje z zvočili mu ni tuje, navsezadnje je bil z raznovrstnimi oblikami zvočne manipulacije seznanjen tekom študija računalniške glasbe na slovitem Berklee kolidžu, tako v svojih performansih pogosto uporablja računalnik, na katerem poganja Max/MSP ali Logic Pro in pa mnoge analogne inštrumente. V zadnjih izdajah se v večji meri posveča manipulaciji modularnih sintetizatorjev in z njimi ustvarja zvoke ter interakcije, ki so sicer večinoma mogoči le z uporabo računalniške manipulacije zvoka. Začrtane poti se loti premišljeno in suvereno, tako da ni nič nenavadnega, da se je na odru pojavil z zvenečimi imeni, kot so Mark Fell, Uwe Schmidt, Charlemagne Palestine in Oren Ambarchi.

Premaknimo pa sedaj fokus še na Cafe OTO, prostor, v katerem je nastal posnetek, ki mu bomo prisluhnili čez nekaj minut. Lociran v osrčju Dalstona, gentrificirane soseske na severovzhodu Londona, je nastal leta 2008. V osmih letih od nastanka sta zakonca Hamish Dunbar in Keiko Yamamoto iz propadajoče stavbe ustvarila prostor, ki se ga danes držijo oznake, kot je »najbolj kul plac v Britaniji«. Postal je center free jazza in ostalih improviziranih ter robnih godb. Sprejme do 200 obiskovalcev, ki segajo od rosnih najstniških do častitljivih 80-ih let starosti, skupna pa jim je želja po odkrivanju glasbe. Tako je po besedah Dunbarja zelo redko, da morajo koga opozoriti zaradi glasnosti, saj se večina publike v tišini koncentrira na glasbeno dogajanje v prostoru. Vzajemno spoštovanje med umetniki in publiko pa omogoči tudi kvalitetno snemanje občasno zelo tihih koncertov. Posnetke gostujočih glasbenikov so v zadnjih letih pričeli izdajati v lastni režiji preko založbe OTORoku. Osredotočajo se na digitalne izdaje, ki jih sproducirajo iz materiala, ki ga posnamejo med nastopi, in venomer naraščajoča zbirka že zdaj vsebuje precej zanimivih imen. Med izdajami OTORoku se tako pojavijo Paul Abbott, Thurston Moore (ki je menda reden gost, zdaj, ko živi v Londonu), Bill Orcutt, Mats Gustafsson in podobni.