Koperground, Koper, 3. 8. 2012

V pestri ponudbi poletnih festivalov se težko najde kaj presežnega ali drugačnega. V večini gre za dogodke, posvečene konzumiranju takšne in drugačne kulture, v Kopru pa se je tudi letos, že osmo leto zapored, začel Koperground, ki ga organizira Društvo Prijateljev Zmernega Napredka. Organizatorji si ne želijo, da se mu reče festival, ker to zveni preveč komercialno in potrošniško, zato mu pravijo sunek kulture. Koperground je v samem bistvu filmski festival, na katerem je nekaj prostora namenjenega tudi glasbi ter raznim delavnicam in predavanjem. Letos je mestna občina Koper Kopergoundu znižala budget za 60 %. Vseeno je dogodek na polno organiziran in traja 17 dni.

Večer se je začel z zanimivim in ostrim razgovorom med Markom Brecljem in Željkom Peliconom, sledil je kratek film, zaključil pa se je z glasbenim delom. Prvi so nastopili See-Through, ki so že pred nekaj meseci nastopili na odru MKSMC-ja. See-Through so mlad bend iz Goriških Brd, ki še nima nobene uradne izdaje. Bend je pred dokaj prazno dvorano pokazal, kaj zna, in na prvo žogo lahko rečemo, da igrajo nekakšen metal-core, ki je bil popularen v začetku prejšnjega desetletja. Za tisto obdobje je bilo zelo popularno predrkavanje riffov, tipičnih za moderen švedski death-metal v stilu At The Gates. See-Through ne odstopajo od tega, kljub temu pa dodajajo svoji muziki še elemente stoner-sludga in bolj sladkega post-hardcora. Vokal je bil tudi tipičen, edino izstopanje je bilo nekakšno melodično petje vokalista, ki pa ni bil preveč uspešen. Nastop Primorcev je bil soliden, vendar so bili dokaj statični na odru, kar pa jim težko zamerimo, saj je bila takšna tudi publika.

See-Throught so zelo perspektiven bend, še posebej, če pogledamo na preteklo ustvarjalnost domačih metal-core bendov, ki so ponavadi vedno bili nekakšni kloni.

Agatha sta po krajšem premoru zasedla oder MKSMC-ja ter pričela svojo sonično mašo v dvorani, ki se je napolnila bolj kot ob nastopu Primorcev. Dvojec iz Milana se po več kot enoletni pavzi ponovno vrača na odre, razlog za to pa je bila nosečnost bobnarke. Poleg tega je bil bend Agata še dobro leto nazaj tričlanska zasedba. Odkar sta samo dve, pa sta se tudi žanrsko malenkost spremenili in zdaj bend zveni še bolj temačno kot prej. V začetku so bile Agatha nekakšen post-punkerski all-girl band, zdaj pa gre za nekakšno čudno zvrst stonerja.

Kljub temu, da sta zdaj le še dve, v živo priredita pravi zvočni zid; bas je ozvočen preko basovskega in kitarskega ojačevalca,  zvok pa je manipuliran z raznimi distorzijami in efekti. Bobnarka  neusmiljeno tolče po ogromnih činelah, kot da bi jih želela zdrobiti. Izredno zanimiv je tudi vokal basistke, ta pa zveni skorajda nečloveško, saj gre za nekakšno brezupno kruljenje, ki prihaja iz slišno načetih glasilk. Skozi celoten koncert sta dekleti pričarali mračno atmosfero, ki pa se je nekajkrat prekinila z bolj poskočnimi stoner komadi in seveda tudi s smešnimi komentarji med komadi. Ti so bili vsi v italijanščini, tako da je bil del publike prikrajšan za humor basistke.

Zanimivo je bilo videti, kako lahko dve punci ustvarita dosti bolj težko in temačno glasbo kot štirje dečki, seveda tukaj ne mislim nič slabega, ampak takšen občutek sta v meni pustili Agatha. Res odličen nastop milanskega dua in upam, da se kmalu vrnejo na Slovenske odre.

Koperground je izjemen dogodek in ga je vredno obiskati, zdaj je v samem začetku in bo trajal do sedemnajstega avgusta.