Kino Šiška, Ljubljana, 12. 6. 2023

V poplavi koncertov, ki jih trenutno ponujajo ljubljanska prizorišča in ulice, smo se na deževen ponedeljkov večer mudili v Komuni Kina Šiška. Primerno zunanjemu scenariju sta nas z odkrito ranljivostjo in zvočnostjo novonastale muzike razvajali kantavtorici Dora Tomori in Anna B Savage.

Prva je na oder stopila mlada ljubljanska ustvarjalka Dora Tomori. Aprila letos je v samozaložbi izdala svoj debitantski dolgometražec Where no heartbreak has gone, ki ga je predstavila tudi v Kinu Šiška, premierno pa že 15. maja v Zorici. Glasbenica, ki ustvarja v žanrih spalničnega in indie popa, je glede na svojo mladost presenetila z dovršenim, dobro kontroliranim vokalom, ki so ga spremljali zvoki električne kitare. Po dvorani Komune so odmevali izpod prstov Timoteja Pozniča, sicer člana skupine Masaž.

Konceptualno smiselno premišljeno je umetnica večer otvorila s komadom Border of control, v katerem se glasbeno izraža s pomočjo močnejše, prodornejše plati svojega vokala. Tako je vsaj v zvočnem aspektu hitro napolnila drugače preprazno malo dvorano Kina Šiška. V tretjem komadu je prvič poprijela za akustično kitaro in z nežnejšim glasom koncert za nekaj trenutkov spretno popeljala v vode še introspektivnejšega sobnega popa.

Na začetku se je zaradi praznine prostora čutilo nekaj nelagodja občinstva, s katerim je Tomori neprestano poskušala vzpostavljati pristen stik. Večkrat je poudarila, da sta smisel njenega nastopa čustvovanje in intima, ter z emotivno vpletenostjo v izvedbo svojega materiala ta doživetja poslušalcem tudi omogočila. Ravno zato ji ne moremo zameriti nekaj tehničnih spodrsljajev z matrikami, ki jih je Dora pospremila z opazno neprijetnimi, a mladostniško prikupnimi reakcijami. Zadnji del koncerta so popestrili nežni kitarski soli Timoteja Pozniča, ki so glasbenemu toku dodali potrebno raznolikost in lepo zaključili koncert Tomori.

Po pretežno statičnem nastopu Dore Tomori je nekoliko zasanjano publiko z ekspresivnejšim in bolj dinamičnim pristopom prebudila izjemna muzičarka Anna B Savage, ki upravičeno velja za eno obetavnejših mladih kantavtoric. V Londonu rojena umetnica, ki trenutno živi in ustvarja v Dublinu, je v Komuni predstavila album in|FLUX, ta je februarja letos izšel pod okriljem založbe City Slang. Album, s katerim se umetnica oddaljuje od akustičnih okvirov folkovskega žanra, žanje odlične kritike tako pri recenzentih kot poslušalcih, njeno petje so v reviji The Rolling Stone opisali kot neverjetno. Na plošči se ukvarja z raziskovanjem terapije in prebolevanja ter njuno dihotomijo – vzponi in padci, svetlimi in temnimi platmi ljubezni, življenja, obnovitve. Annina druga dolgometražna plošča je intimna in kompleksna hkrati, z njo je še presegla visoka umetniška merila, ki jih je postavila s prejšnjim albumom A Common Turn iz leta 2021. Obe plošči smo recenzirali tudi na valovih Radia Študent.

Annin vokal je že na plošči izjemen, ko ga slišiš v živo, pa te preprosto pusti brez besed. Z lahkoto menjuje različne vokalne tehnike in se varno giblje po skrajnih mejah svojega razpona. Neverjeten vokal bogatijo raznolike zvočne teksture, ki se sprehajajo od akustičnih do manj konvencionalnih elektronskih spremljav. Inštrumentalni deli so mestoma popestreni z zametki polifonije ter s komornimi prizvoki saksofona in klarineta, ki jih je za album posnela avtorica sama.

Vsi elementi so tudi v živi izvedbi tvorili homogeno zvočno sliko in poslušalcem omogočili resnično celostno izkušnjo. V enem trenutku smo bili lahko ob osebnoizpovednih, globokih besedilih in nežnejši glasbeni spremljavi v stanju popolne emotivne poglobitve, v naslednjem pa poplesavali ob elektronskih ritmih. Tudi Annino gibanje je bilo zelo izrazno, njeno telo je delovalo v popolni sinergiji z glasbo, ki je prihajala z odra.

Koncert je bil smiselno zastavljen, sosledje komadov in hitro menjajoče se glasbeno-zvočne komponente so pri poslušalcih vzbujale radovednost in vznemirjenje v celotni slabi uri koncerta. Na njem smo lahko doživeli pisano paleto čustev, od žalosti do sreče in hvaležnosti. Annina komunikacija z občinstvom je bila iskrena in prijateljska, dvorana je bila nabita s pozitivnimi občutki sproščenosti in sprejetosti. S pogostimi interakcijami je nadaljevala in nadgradila atmosfero duhovne in emocionalne povezanosti med izvajalko in poslušalci, katere temelj je uspešno osnovala že Dora Tomori. Z odra se je Anna B Savage poslovila s komadom The Orange, ki je tudi zadnji komad s plošče in|FLUX, in z njegovo umirjenostjo koncertni večer zaokrožila v čudovito celoto.

Ponedeljkov koncert je prijetno zaključil dan, ponudil odklop od realnosti, a hkrati soočanje z njo. Če bo Anna B Savage še kdaj nastopala v naših krajih, njenega koncerta enostavno ne smete zamuditi.

RŠ recenzijo je pripravila vajenka Alja.