auto, Uryan
Gala hala, Ljubljana, 17. 5. 2024
Po treh letih ustvarjalnega bobnarskega rohnenja, basovskega zabijanja in kitarskega hreščanja se je domača zasedba auto v začetku maja predstavila z debitantskim istoimenskim albumom, izdanim pri založbi Kapa Records. V petek, 17. maja, je trio ploščo na domačem terenu Gala hale predstavil tudi v živo, nestrpno množico so pred osrednjim bendom ogreli Uryan, za konec pa sta plesišče usmerjala še Shekuza in Nulla.
Metelkova je bila zavita v klasično petkovo žurersko mrzlico, pred vhodom v Gala halo in tudi v klubu samem pa se je zbrala pestra publika. Večer je potekal po planu in obiskovalci nismo predolgo čakali, da so na oder stopili Uryan. Zasedba, ki je studijski prvenec izdala pod okriljem hišne založbe Radia Študent, je požela vzklike ter v zasedbi basa, sintetizatorja, vokalov in bobnov stopila na oder, na katerem je zaradi obilice kitarskih pedalov in prepletenih kablov skoraj zmanjkalo manevrskega prostora za nastopajoče.
Uryan so bili usklajeni in dinamični, tako v posameznih komadih kot tudi v celotnem nastopu. S čutom za dinamiko so občinstvo vodili v počasnejše, sanjave melodične rife, mestoma pa so tudi pritisnili na plin in si dali duška. Poslušalec je ob muziki benda teleportiran v leto 2016 ali še dlje in na takratno popularno indie rock sceno. Ob tem je vredno omeniti, da je pri snemanju albuma Vol. 1 sodeloval Cory Hanson, kitarist zasedbe Wand. Njegov zvočni doprinos je dobro slišen, zasledimo pa lahko tudi zgledovanje po primerljivih ustvarjalcih, kot je denimo Ty Segall.
Uryan so z vrhuncem prignali set do konca. Med menjavo na odru se je prostor pod njim nato nekoliko sprostil, a se je na njem še vedno gnetla dovoljšna, na videz izrazito rockerska množica. Auto so bili v nastopu podobno suvereni kot Uryan. S tehničnega vidika je bil večer izpeljan zelo solidno, tako kar zadeva nastopajoče kot tudi ozvočenje in luči. Tovrstni dogodki ne zahtevajo vrhunske scenske tehnike, zato je glasba toliko bolj v ospredju. Jasno smo slišali, da je zasedba tehnično podkovana in da ima za seboj več let ustvarjanja in inštrumentalne izpiljenosti.
Večinoma smo lahko prisluhnili novi istoimenski plošči benda, vmes pa se je znašel še kak dodaten komad. V smislu dinamike so se nekoliko bolje izkazali Uryan, vsaj kar zadeva inštrumentalne variacije in nastop kot celoto. Auto so bili v svojem zvoku konsistentno trdi. Predvsem se to kaže v kitarskih dropih, v katerih kitara igra ritmično vlogo, v kombinaciji z rohnečim basom in hitrim tempom na bobnih, pri čemer prevladujeta kick večinoma na vseh štirih dobah ter snare na drugi in četrti dobi. V tem smislu so auto izrazito rockerski in manj psihedelični. Uryan s pomočjo več melodike čarajo širše, sproščeno pa tudi polnejše vzdušje, v bolj skeletni zasedbi basa, kitare in bobnov pa od melodike pogosto ostane le zvok kitare. Ta je lahko izvrstna prav takrat, ko tega od inštrumenta, ki mu pod rokami virtuozov pokajo strune, ne pričakujemo, namreč v prehodih med komadi in v bridge delih komadov. Ko se hitrost glasbe upočasni, ko se zatemnijo luči, kitara zasije v svojem zlikovstvu. Ta opažanja so sicer vezana bolj na učinek glasbe kot pa na nastop benda. Obiskovalci so ob kitarskih žaganjih z velikim odobravanjem v zrak dvignili pločevinke in mezince skupaj s kazalci. V primerjavi s sorodnimi zasedbami auto ubira zanimivo linijo, hkrati izkoristi tako mistiko kot zvočno trdoto, kot denimo slišimo v komadu japan/whitewash, ki vsebuje oboje. Vendarle pa ta kombinacija ne zadosti celoti, glasba benda je, celostno gledano, nekoliko premalo mistična, zvočno pa tudi ne tako zelo srdita.
Auto imajo v slovenski krajini torej posebno vlogo. Hrbet jim krije Kapa Records, ki z izbiro izvajalcev ponuja pester nabor domače, takšne ali drugačne, bolj ali manj kitarske glasbe. Na domači sceni rock še vedno velja za dobro usidran žanr in je ponavadi prvi, ki pride na plano, ko opazujemo domačo sceno onkraj narodnozabavne glasbe. Značilne zasedbe kitar, bobnov in basa s še kakšnim dodatkom ohranjajo ustaljeno linijo bendovske glasbe, zato se razlike kažejo v zvočni izvirnosti.
Večer je bil v nekem smislu zelo nostalgičen, vrnili smo se v dobre stare čase srednje šole, brez skrbi in večjih obveznosti. Milenijskim obiskovalcem so to pomenili Uryan, starim rockerskim dušam auto, pogled v novejšo prihodnost in zvočno izvirnost pa je pri tem morda ostal zapostavljen. Prostor pred odrom se je izpraznil, ko je Gala halo prevzel zvok elektronike, obiskovalci pa so kupili še zadnje pivo in se odpravili vsak po svoje, ko je oder zavzela didžejska miza.
Recenzijo koncerta je prepozno oddal vajenec Filip.
Dodaj komentar
Komentiraj