Gala hala, 25. 10. 2012

Leta 2009 je v Klubski maraton zavel prijeten in svež veter konkretnega garažnega zvoka, ki so ga takrat v slovenske klube naravnost iz Logatca poslali Barely Modern. Do danes je trio, kljub enoletnemu prebegu v tujino, dodobra zaznamoval in dopolnil indie rock vrzel pri nas.

Pred dvema letoma so se namreč izognili takojšnjemu obisku studia in se raje podali na turo po londonskih klubih. Vsega vajena klubska menedžerija in britansko občinstvo so bili dobra lekcija, kako je treba v čim hitrejšem času poskrbeti za korekten vtis odrskega nastopa. Zbrane izkušnje so zelo očitne še danes. Včerajšnji domorodni večer v Gali hali so odšpilali kar se da hitro in učinkovito, a nekako pozabili na ključni detajl, da gre pravzaprav za prvo uradno prestavitev svežega ploščka v živo.

Rokenrol na albumu We Cruise Like Tom Does se na nek način odmika od navdušujoče surovosti in garažnih prvin demo posnetkov, saj je veliko bolj čist in dodelan. Studijska ličnost zvoka se na odru odlično umaže in še podkrepi dejstvo, da so Barely Modern vsekakor bend, ki ga je kot mnogo njim podobnih žanrskih bratov treba slišati in začutiti v živo. Šele takrat pride do izraza podobnost z vzorniki, med katere štejejo The Libertines, The Hives in podobne indie rock prvake. Zadovoljivo pri tem je, da se nekoliko zadržani in na trenutke plašni dialog frontmana in občinstva med preigravanjem komadov razblini.

Za simpatično vzdušje so včeraj poskrbeli tudi navzoči obiskovalci, med katerimi je bilo kar nekaj povabljenih posameznikov iz domačih logov, ki so jim predvsem v prvih vrstah dobrohotno dajali pozitivno energijo. Precej poln prostor je tako v sicer kratkem času navdušeno sprejel trojico, ki pa je na odru delovala nekoliko odmaknjeno, čeprav tokrat niso nastopali pred neznanci.

Glede na to, da je dogodek potekal v sklopu standardnega četrtkovega programa Metelkove, si niso mogli vzeti dovolj časa, da bi se popolnoma sprostili, čeprav bi v tem primeru verjetno izčrpali vse možnosti in dejansko preigrali celotno ploščo. Času primerno so v dobre pol ure brez posebnih postankov kot se šika odigrali dobršen del prvenca, od katerega je v najbolj prijetnem spominu ostal čisto zadnji del.

Prisotnost tria na odru je bila definitivno energična, vendar še vedno malce brezosebna in odmaknjena. Že kako leto velja, da so Barely Modern v našem bornem indie glasbenem prostoru zelo zaželeni, s prvim albumom pa so svojo prisotnost še podkrepili. Želeti jim je le kanček več karizme, ki bo prepričala, da je vredno obiskati še kakšen njihov koncert.