Orto bar, Ljubljana, 11. 11. 2022

Pretekli petek je bil velik dan, kajti na martinovo je mošt postal vino. Velik dan pa je bil tudi za ekstremno glasbeno sceno. V Slovenijo so se po trinajstih letih vrnili kanadski deathcore prvaki Despised Icon. Kot takemu bendu pritiče, niso bili sami, spremljali so jih eni in edini poljski tehnični deathmetalci Decapitated, ki so nas obiskali že drugič v nekaj mesecih. Poslastica za ušesa so bili tudi ameriški Oceano, nizozemski Distant in angleški Viscera.

Paket petih bendov običajno zahteva zgodnejšo štartno linijo. Tako je bilo tudi v tem slučaju. Vrata ljubljanskega Orto bara so se odprla že ob osemnajsti uri, prvi bend pa je oder zasedel nekaj čez osemnajsto. Še pred desetimi leti bi to pomenilo, da bi si prvi bend ogledala zgolj peščica ljudi, tokrat pa v primeru prvih nastopajočih, angleških težkokategornikov Viscera, ni bilo tako. Kvintet, ki je zaradi težav z bas kitaro večer opalil z enim članom manj, je imel pred seboj že napol poln klub, in dobre pol ure repertoarja je publika sprejela z velikim navdušenjem. Čeprav Viscera gradijo bolj na death metalu kot na deathcoru, pa imajo močan adut v vokalistu Jamieju Grahamu, ki ga scena pomni kot vokalista in kitarista tehničnih neothrasherjev Sylosis. Kvintet resda sestavljajo veterani angleške scene, ki so se kalili v mnogih uspešnih bendih. A prav Jamie s svojimi vokalnimi sposobnostmi prispeva pomembno razliko – z močno zmesjo vokalne emotivnosti in agresije. To dobro pokaže tudi njihova aktualna plošča Obsidian, v živo pa se to še toliko bolj izrazi.

Sledili so Nizozemci Distant, ki stavijo na klasični deathcore, zato ob hitrih prevladujejo počasnejši ritmi, kitare ubirajo zelo nizke tone, vokal pa se naslanja na kruljenje in kričanje, ki v vseh pogledih spomnita na ameriške Whitechapel. Če so Viscera gradili na melodičnosti kitar in predvsem na melodičnosti vokala, je glavni adut zasedbe Distant rušilnost zvoka. Kvintet je namreč mestoma zvenel tako masivno, da so se stene Orto bara res kar krepko tresle. Publika je to energijo vsrkala in jo vračala še bolj divje. Prva dva benda nam nista dovolila dihati. Vrhunsko!

Sledila je ameriška skupina Oceano, ki velja za enega klasičnih predstavnikov deathcora. Bend je Slovenijo že obiskal, in kar nas je navdušilo pred trinajstimi leti v Kinu Šiška v sklopu turneje Never Say Die, je bilo znova v ospredju. Namreč, močan gruv, ki ga uteleša manijaški vokalist Adam Warren s svojim plesom, seveda pa tiči gruv tudi v srcu zasedbe in se sliši v vsakem udarcu in tonu. Iskreno rečeno, tukaj bi težko izpostavili še kakšno posebnost zasedbe – njihov nastop je bil brezhiben, kot se je, seveda, pričakovalo.

Fokus publike pa je bil vendarle usmerjen v nastop Poljakov Decapitated, ki v ekstremni glasbi veljajo za enega pomembnejših bendov. Zasedba je predvsem tehnični death metal ponesla med širše množice, še posebej okrog leta 2003, ko so izdali ploščo Nihility. Tokrat so se omenjene plošče spomnili zgolj z eno skladbo, medtem ko je večino repertoarja predstavljal najnovejši album Cancer Culture, ki smo ga nedolgo tega predstavili tudi v Tolpi bumov. Kvartet je bil kot vedno v vrhunski formi, nastop glasbenikov pa v vseh pogledih tak, kot se za Decapitated spodobi. Ob tem je treba pograjati le zvok, ki je bil najslabši v celem večeru.

Na oder mora biti težko stopiti za bendom, kot je Decapitated, a ne, če to stori kanadski sekstet Despised Icon. Zasedba velja za utelešenje deathcora, v srca poslušalcev se je zapisala z drugim albumom The Healing Process leta 2003, vrhunec pa po mnenju mnogih dosegla šest let kasneje z albumom Day of Mourning, ki so ga tedaj predstavili tudi v Kinu Šiška. Glasbeniki so si vzeli nekaj premora, leta 2015 pa so se vrnili na sceno in izdali še dva albuma. Nastop zasedbe v Ortu je bil močan v vseh pogledih. Treba je poudariti, da gre za kanadski bend, in v ekstremni sceni pridevnik »kanadski« takoj dvigne pričakovanja glede tehničnosti in zahtevnosti izvedbe. Spomnimo se le nekaterih bendov, ki prihajajo iz Kanade: kultni Voivod, Dead Brain Cells, Cryptopsy ali pa, če pogledamo izven metalskih voda, recimo Nomeansno. 

Skladbe Despised Icon imajo nenavadne strukture, bend uporablja široko paleto ritmov, različnih hitrosti, ki so lahko po eni strani nadsvetlobne, po drugi strani pa neverjetno počasne, seveda pa ne moremo iti mimo dvojnega vokalnega napada, ki je njihova osrednja prednost. V živo to deluje precej drugače kot pri poslušanju studijskih albumov, saj je glavni faktor, ki prevlada nad zahtevnostjo glasbe, njena energičnost. Tukaj prideta najbolj do izraza dva pevca, ki resda kričita in krulita, a po drugi strani s svojo držo in gestami izpadeta precej hiphopovsko. Prav zaradi tega pa navdušujeta publiko, kar je bilo vseskozi videti tudi na koncertu v Orto baru. Seveda so tako novi kot stari komadi zveneli odlično, sploh pa je šov ukradel bobnar Alex »Grind« Pelletier s svojim nečloveškim igranjem.

Petkov večer je pokazal, da je kljub poplavi koncertov, ki jim, odkar so se sprostile restrikcije zaradi pandemije, ni videti konca, možno biti priča turnejskemu paketu kvalitete vseh nastopajočih. Prav tako smo znova videli in slišali, da obiskovalci kljub ogromni ponudbi niso naveličani dogajanja in da še kako potrebujejo norenje pred odrom. V tem slučaju ne pozabimo napovedati podobnega dogodka z obvezno udeležbo, ko bosta Vesela dihurčka naslednji teden, v nedeljo, 20. novembra, v Orto bar pripeljala ene in edine ameriške legende Full of Hell. Če bo ta nedeljski večer kakorkoli podoben deathcorovskemu martinovanju, nas čaka poslastica in pol.