8. 6. 2013 – 14.00

Foltin, The Puzzled

Kino Šiška, 6. 6. 2013

 

V Kinu Šiška je v četrtek nastopila makedonska zasedba Foltin, ki sicer prihaja z balkanskega območja, a njen glasbeni izraz ni omejen zgolj na njen geografski izvor. V eksplozivno mešanico rockerskega izrazja je ujet barvit svet raznolikih godb sveta, ki jih Foltin prežvečijo in izpljunejo v udarno, plesno in odpičeno glasbeno zmes. V svoji glasbi križajo pankovsko energijo in folk glasbo, elektroniko in kabaret. Zato tudi ne čudi, da Foltin stojijo tako na glasbenih kot na gledaliških odrih. Ravno v teh dneh se v ljubljanski Drami odvija gledališka predstava Misterij buffo, pri kateri sodelujejo tudi Foltin. Gre torej za raznovrstno glasbeno zasedbo, ki si je z izdajo sedmih studijskih plošč prisvojila vidno mesto med makedonskimi bendi. Temu primerno so na četrtkovem koncertu pripravili raznovrstno glasbeno-plesno zabavo. 

Pred njimi so kot predskupina nastopili The Puzzled, bend, ki je pred kratkim izdal svoj studijski prvenec. Čeprav gre za novo zasedbo, so njeni člani znani skozi delovanje raznolikih skupin. Osrednjo točko zavzema basist Tibor Mihelič Syed, ki je poznan po delu v Kataleni in Miusow Quartet. V Kataleni je igral tudi harmonikar Marko Brdnik, medtem ko je bobnar Marko Lasič igral v Kombu Zlatka Kavčiča, sedaj pa ga poznamo tudi skozi zasedbo Trus!, pri The Puzzled pa igra še kitarist Mario Babojelič. 

Kljub temu da gre za novo skupino, na četrtkovem nastopu tega ni bilo čutiti, saj imajo njeni člani bogate glasbene izkušnje. Tako so že takoj na začetku koncerta ustvarili kompakten in povezan zvok. Njihove skladbe tvorijo tako vokalni deli kot dolgi inštrumentalni izseki, ki se zdijo temačni in tudi dramaturški in skozi različne krivulje art rocka, jazza in psihedelije potujejo v raznolike glasbene oblike. Te imajo v osnovi lahko nekoliko resen podton, obenem pa dosegajo zadosti radoživosti in igrivega preigravanja, tako da njihovo glasbo tvori vrsta zvočnih preobratov, ki so med seboj povezani in homogeni. Pesmi, ki so sestavljene v zapletene zvočne vzorce, se sprehajajo skozi temačnejše pasaže, a se hkrati tudi prelevijo v razigrano formo. Hkrati slišimo trdno rockersko držo, jazzovsko svobodo, kot tudi lahkotnejše, včasih šansonjerske izseke. Kljub tej raznolikosti so se The Puzzled predstavili kot bend, ki ustvari povezano zvočno sliko, ki je kljub občasni resnobni drži obenem medsebojno igriva.

Za njimi je na oder prišel makedonski bend Foltin, ki ga je zaznamoval bistveno bolj razposajen in barvit zvok. Njihova glasba, ki jo tvorijo raznoliki etno vplivi, je postavljena v samosvojo glasbeno držo, ki presega zgolj rockersko izrazje. Tako kot je očitna poskočna pankovska navihanost, tako njihovo glasbo sestavljajo izseki elektronike, etno-jazza in kabareta. Šestčlanska zasedba tvori glasbeno plesno bombo, v kateri vsak od glasbenikov prispeva svoj okus začimbe. Tako slišimo harmoniko in klarinet, ki vnašata igrivost in raznolike etno vplive, med katerimi prednjači nam znani balkanski melos. Obenem pevec na kitari in basist postavljata glasbo v trdne rockerske okvirje. Posebno mesto si zaslužita bobnarja, pri čemer je eden usmerjen v osnovno in kompaktno podajanje ritma, medtem ko drugi tvori raznolike zvočne efekte. Skupaj sta ustvarjala gibljive in ritmično ojačane zvočne temelje, ki so presegali zgolj vlogo podajanja ritmov, vendar sta s pomočjo raznolikih zvokov bistveno prispevala k barvitosti zvočne slike. Vse te raznolikosti med glasbeniki so prispevale k dinamični glasbeni podobi, ki je bila skozi celoten koncert povezana in usmerjena v žurersko plesno formo. Te je bilo proti koncu koncerta vedno več in publika je postajala vedno bolj dovzetna za žur in ples skozi uro in pol dolg nastop.

Barvitost glasbe Foltin in njena raznovrstnost se je na četrtkovem koncertu stapljala v povezano, čvrsto, a hkrati plesno žurersko formo. Ob tem se raznovrstni glasbeni vzorci niso izgubljali v nedorečenih ali klišejskih frazah. Njihova raznolikost se je namreč vseskozi osmišljala in postavljala v smiselno celoto, tako da so Foltin ohranjali rdečo nit in osredotočenost svojega zvoka. Pri tem pa so vseskozi ohranjali dobro mero sproščenosti in komunikacije s publiko.

 

Avtorji del
Kraj dogajanja

Dodaj komentar

Komentiraj