V petek se je v toplem zavetju Menze pri koritu odvijal God Bless This Mess Festival, festival prekmurske založbe iz Beltincev, ki je v konzumacijo ponudil tri bende iz njihovih vrst, ter kot goste italijanske Tsigotein hrvaško-slovenski projekt VIS Lollobrigida. „Poslušamo kar imamo radi in radi imamo kar poslušamo“, je moto založbe, ki deluje od leta 2005 in ki v glavnem promovira bende iz domačega Prekmurja, v zadnjih letih močnega 'bendorodnega' območja.

Festival bendov iz severo-vzhoda države je odprl trio Automassage, ki mu je zaradi klaviaturista iz Avstrije pripet atribut mednarodni. Bend, ki ima za sabo že en album, je nabirajočem se občinstvu ponudil inovativni minimalizem sodobne glasbe v ambientalni obleki, katero slečejo vdori nenadnega hrupa kitarskih distorzij, ki pa so preredki in na momente enakih linij. Fuzija z elektroniko klaviatur in posnetimi podlagami šumov stopnjujejo komade do vrhunca, žal pa je v komadih prenizka vsebnost vokalnih vpadov. Ti so sicer zapeti večglasno, a prepotiho in v isti rog, kar pa najbrž ni praksa, če prezentirano milozvočje poslušamo z nosilca glasbe. Kakorkoli, Automassage so – skladno z imenom – z liričnimi elementi v dolgih komadih bolj zmasirali sebe kot publiko.



Po krajšem premoru je oder zasedla stara garda iz okolice Firenc, ki ima prav tako zaradi pianista iz San Francisca atribut mednarodna. Tsigoti, nekdaj Waristerror Terroriswar, ki pri nas ne nastopajo prvič, imajo za te meridijane dvoumno ime, ki brano napačno sugerira na romsko godbo Balkana. Pri preskoku naglasa na drugi zlog imamo tako opraviti z besedo „tsigóti“, ki v čeroki narečju pomeni „vidim“. In odbiteži niso bili le videni, ampak še kako slišni. Menza pri koritu se je spremenila v njihov teater, kjer je glavno vlogo imel Thollem McDonas, pianist in vokalist, katerega je vdano in živo spremljala klasična rockovska zasedba. Ponudili so nam skladbe z novega albuma “Private Poverty Speaks To The People Of The Party" in hkrati brez uspeha pozivali publiko po strnitvi vrst v prvih vrstah, ki so zijale prazne. Njihov glasbeni izraz je punkoidna-plesnost Pere Ubuja, glas mladega Nick Cavea, obup Crime and the City Solution ter Waitsovo iskanje Residentsov, vse skupaj zavito v jam session improvizacijo. Njihova hitrost pa varira od tipk piana, ki kapljajo kot kaplje v kraških jamah ali pa so že molto vivace, kot recimo v komadu Children Slaves Make Children's Toys.

Po italijanski bizarnosti se je prizorišče, ki so ga pozdravili murskosoboški Stekli psi, hip hop združba z dvema MC-jema prekmurskega dialekta in socialno angažiranih besedil, že dodobra napolnilo. Kitare - včasih tudi ostrejših riffov in s funky prelivom - ter boben, se slišijo in vidijo na trenutke kar zapostavljeni v dominantnosti vokalov, a to ni zmotilo množice pri uživanju. Množice, katere povprečna starost je drastično padla v primerjavi z drugimi večeri v Menzi pri koritu.

Tinejdžerke in ostali so čakali na „manekenke, ki pojejo“, na zvezde večera God Bless This Mess Festivala, na VIS Lollobrigida, verjetno najbolj komercialne atrakcije, ki je kdaj obiskala omenjeni klub. Projekt je ena redkih hrvaško-slovenskih navez, ki delujejo s polno paro in brez zapletov. Ali bolje rečeno prekmursko-hrvaška naveza, saj v njej sodelujejo iz rajnkih Psycho-Path Jernej Šavel, tokrat kot basist, allrounder Kleemar na klaviaturah in bobnar David Halb iz Sphericube, ki poleg kitarista Šineca iz Pips, Chips & Videoclips skrbijo za hard podlago. Elektro trash pop punk disko band, ki je nenadoma zaslovel in katerega domicil je Zagreb, je nastal leta 2003. Pod imenom Lollobrigida Girls je imel poleg vokalov le seksi glasbeno matrico in je realizirana ideja voditeljice oddaj hrvaške televizije Ide Prester. Frontmenka „pol zajčica-pol tigrica“ je v spremstvu druge vokalistke in moškega dela, ki je nosil bleščeče unikatne hrvaške proizvode- kravate-, dvignila temperaturo v že tako pregreti atmosferi. Uigrana scensko-glasbena fetiš koncepcija je važen del Lollobrigidine interpretacije. Servirali so nam pesmi iz lanskoletnega albuma Lollobrigida Incorporated, ki je bil posnet v popolnoma drugačni postavi, ter nekaj njih iz prvega albuma Cartoon Explosion. Koncert so odprli s prvim singlom "Moj dečko je gay" in sicer z "a capella" verzijo, ki ji je takoj sledila udarna verzija z močnim vonjem po osemdesetih. Iskrena naivnost in že estradno sproščena razigranost z veselimi toni in sofisticiranimi seksi temami sicer ni ponujala nič novega, nič drugega, kot le čisto uživanje, ki pa v tisti uri nikakor ni bilo odveč. Vrhunec je doživelo z "Volim te", hitom z močno bas linijo in rimanim tekstom bivše in zdajšnje yu-mitologije. Duh Videosexa in Denis & Denis je po petindvajsetih letih spet oživel, tokrat prilagojen času z bolj eksplicitnaimi besedili in močnejšo podlago. In kot taki so na točki, kjer se srečujejo z novimi Let 3 recimo, na meji med prvo in drugo mainstream alter ligo. Pop trash bubblegum, ki ponavadi traja dokler se balon na razpoči, ima tokrat tendenco trajati nekaj dlje od roka uporabe.



Fešto God Bless This Mess založbe je v divjih čardaš ritmih in venčkih tradicionalnih pesmi zaključila Mlada beltinška banda, zdaj kvintet, ki že dobrih deset let – in koliko jih še bo – nadaljuje tradicijo etno glasbe prekmurskega kotička. Nežen in rezkav zvok violine, širok nasmeh harmonike, brundanje kontrabasa, melanholičnost cimbal ter prodornost klarineta so prižgali luči Menze v času, ko so se ulične začele ugašati.

Na God Bless This Mess tulum, partiju, žurki, igranki je bil Robert Suša.

 

Re: God Bless This Mess Fest 2009!!!

dražen1 [14/12/2009]

je pa še za dodat, da so Lollobrigide imele prvi koncert, po tistem, ko so dobili MTV nagrado, prav na Metelkovi. bi reku, da niso pozabl korenin. pohvalno.