Letni vrt Gala hale, Ljubljana, 16. 9. 2020

Naveza koncertnih serialk Level Up in Mr. Moonlee je na poznopoletni sredin večer poskrbela za nov Limun Up event, katerega tematska nit je bilo predstavljanje in preigravanje prvencev. Sprva je dogodek oglaševal le nastopa kvarteta Mart iz Ajdovščine in zagrebških Žen, vendar so organizatorji dvojcu kmalu dodali še ljubljansko mladež Long Dumb Voices in s tem v takozvanih negotovih časih zagotovili precej ekskluzivno in edinstveno koncertno doživetje. Ljubljančani so torej predstavili svoj še neizdani prvi album, fantje iz Vipavske doline nedavno izdani debitanski dolgometražec Vuk, ki je zaživel pod okriljem Založbe Radia Študent, dekleta iz Zagreba pa so preigravala ponovno izdani prvenec izpred sedmih let I onda je sve počelo, ki je letos pri založbi Moonlee zadihal še na vinilu.  

Pred samim koncertnim doživetjem potarnajmo najprej o tistem najbolj neprijetnem, tistem, ki gre že vsem na jetra - o nujnem zlu vsake recenzije zadnjega pol leta -, to sta seveda trenutna krizna epidemiološka situacija in pozicija glasbenih dogajanj znotraj nje. Dolgo časa je kazalo, da bo večer Limun Up minil podobno kot skoraj vsako dogajanje na Metelkovi v zadnjih mesecih, torej z minimalnimi ukrepi, ki koncertnega vzdušja niti ne motijo. Takšen optimizem se je v realni krizi vse večjega števila obolenj in posledičnega zaostrovanja ukrepov kajpada porušil. Potencialni udeleženci koncerta so bili namreč dan pred dogodkom soočeni z obvestilom, da je občinstvo omejeno na 80 glav, vsaka izmed teh pa bo morala zavzeti svoj stolček na varni razdalji. Dobro, sprijaznimo in zadovoljimo se z nesrečnim, neizbežnim stanjem ter z rožnatimi očali pičimo na koncert. 

Malce čez sedem je torej približno osemdesetglava množica začela polniti stolčke, med katerimi je zevala neintimna, a zato varna razdalja. Časovnici zvesti so približno dvajset čez sedmo oder prvi zavzeli lokalci Long Dumb Voices, zasedba, katere člani se ponašajo z večletnim prijateljskim stažem in malce krajšim skupnim glasbenim. Za mikrofon postavljeni kitarski pištoljero Erik Kerpan, znan tudi po nastopih z zasedbama Rush to Relax in morvern, njegova druga polovica na kitari in vokalu Nejc Potočan, bobnar Rok Petrovčič Vižintin in basist oziroma iz klaviaturista spreobrnjen basist Gal Sajko so dobrih štirideset minut preigravali dobro znane komade z njihovega demo kratkometražca, vmes natrosili nekaj še neslišanih skladb, umanjkal pa ni niti udarni del nedavnega RŠ hita Baby Blue. Energično valujoči set, katerega bolj chill indie spalnične momente je z glasom ponavadi spremljal Kerpan, bolj poskočne pa Potočan, je torej predstavljal celoto njihovega še neimenovanega in nestrpno pričakovanega dolgometražca. 

Sredinemu nastopu, ki je bil šele njihov drugi koncert, odkar delujejo kot zasedba, je gotovo umanjkala intimna grungevska, če ne kar punkerska atmosfera, ki smo je bili deležni na njihovem prvem koncertu letos februarja, ko je bilo občinstvo z bandom soočeno na istem nivoju in nagneteno v majhno sobo, bolje rečeno komoro betonskega bunkerja. Kljub nelagodni sredini prizoriščni situaciji, predvsem za band takšnega karakterja, so Long Dumb Voices vendarle zagrabili občinstvo, med katerim je bilo kar nekaj njihovih podpornikov in prijateljev, ter porodili misel, da stoli in varnostne razdalje morda le ne bodo nepremostljiva ovira za uživanje v koncertnem dogajanju. Poleg tega pa so se ljubljanski mladci dokazali predvsem kot band, ki je primeren tudi za odre in ne le za zakotne cementne pajzlje. 

Zasedbi Long Dumb Voices so sledili ajdovski Mart, kvartet, ki je nekje med rockom, jazzom in nečim, kar ni nič od tega. V samem bistvu gre za skrajno energično zasedbo, ki se brzda tudi z ambientalnimi odvodi, sestavljajo pa jo kitarist Ram Cunta, basist Jani Peljhan, klaviaturist Rok Velikonja in bobnar Nejc Franca. Vipavčani so z rahlo rošado preigravali dinamične komade s svojega albuma Vuk, ki smo ga ob izidu kot ZARŠ-evsko izdajo kajpada pokomentirali tudi v Tolpi bumov. Stik z občinstvom, ki so ga Long Dumb Voices še uspeli vzpostaviti, morda tudi po zaslugi večjega števila lokalnih privržencev, pa se je med nastopom skupine Mart že pričel rahljati, predvsem v bolj umirjenih, ambientalnih predelih, ko je četverica z inštrumentalnimi kompozicijami pustila, da se je koncertno vzdušje na stolih in ob mizicah začelo sprevračati v rahlo kavarniško. Razpust v popolno pasivno recepcijo so Mart vendarle onemogočali - malce s tehničnimi težavami s pedalko na bobnih -, predvsem pa z dobršno mero dinamike in skrajne ekscentričnosti med komadi, ko so z vzkliki in poskoki v rahlo sarkastični ter parodični maniri hajpali drug drugega, pa tudi občinstvo, ki so ga s takšnimi performansi dovolj dobro uspeli zadržati pod svojim nadzorom. 

Pojemanje koncertnega vzdušja je naposled najbolj prizadelo zadnji nastopajoči band - trio Žen. Njihova shoegazersko naravnana debitantska plošča I onda je sve počelo, ki so jo v večernem duhu prvencev brez kakršnih koli vrstnih sprememb preigravale, že s svojim žanrskim nagnjenjem implicira odmaknjenost od publike, ki je ob sanjavih kitarah in minimalnih vokalih, ob mizicah in stolčkih postajala vse preveč sproščena in nepozorna na koncertno dogajanje. K razbitju nastajajoče kavarniške ležernosti ni pripomoglo tudi dokaj tiho ozvočenje, ki je občinstvu omogočalo pogovore brez povzdigovanja glasu. Predvidevamo, da so razlog zanj verjetno že skoraj vsakodnevni obiski policistov na Metelkovi ali pritožbe sosednjih občanov zaradi hrupa. Žen so svoj tretji nastop letos kljub nenaklonjenim okoliščinam vendarle speljale suvereno, ob zaključku pa se je, v nasprotju z dosedanjim črnogledim opisovanjem, pri nekaterih zagretih poslušalcih le pojavila želja po bisu. Žen so željo izpolnile in svoj nastop zaključile s komadom Opet Gange z njihove zadnje plate Sunčani ljudi.   

Edinstven in ekskluziven sredin glasbeni večer v luči kriznih ukrepov morda res ni zaživel tako, kot bi si želeli, vendar dovolj jamranja na tem mestu. Raje se zahvalimo organizatorjem, pa tudi izvajalcem, ki iščejo rešitve in nam, glasbe ter koncertov lačnim, sploh omogočajo takšne dogodke. Slava jim!