Layerjeva hiša, Kranj, 9. 11. 2019

Opisovanje, ki pritiče albumom in nastopom glavnega akterja sobotnega večera v Layerjevi hiši Micka Harveyja, je pogosto rahlo krivično. Običajno poteka v takem zaporedju: Mick Harvey, na prvem mestu opisan kot bivši član Cavovih Bad Seeds; na drugem mestu označen kot ustanovni član Cavovega banda The Birthday Party; na tretjem mestu izpostavljen kot glasbenik, ki je sodeloval z glasbenico (in Cavovo bivšo partnerko) PJ Harvey; tam na četrtem, zadnjem mestu, pa je Mick Harvey naposled priznan kot solo izvajalec. Še mnogi drugi njegovi glasbeni doprinosi, sodelovanja in projekti pod veličino sence, ki ga meče markantno ime Nick Cave, skoraj nikoli niso izpostavljeni. Poskusimo torej to krivico popraviti in omenimo eno izmed teh spregledanih sodelovanj; to je kajpada seveda sodelovanje z avstralskim sootočanom in kakšno generacijo mlajšim glasbenim kolegom J.P. Shilom. Avstralca skupaj veže blizu dvajset let poznanstva ter kakšnih deset let glasbenega sodelovanja in čeprav je sobotni dogodek v Layerjevi hiši na prvi pogled normirano in formalno bil opisan kot koncert dveh ločenih glasbenikov, to še zdaleč ni bil. Mick in J.P. si v strogem pomenu besede nista “delila” odra stolpa Škrlovec, temveč sta s svojimi prijatelji na njem družno igrala.

Preden je druščina prijateljev zavzela oder, so publiko, ki je z izjemo balkona polnila vse kotičke prizorišča, dokaj netipično ogrevale bojda etiopske klasične inštrumentalne godbe. Te je ob točni uri obljubljenega pričetka koncerta prekinil Mick, ki je šel par korakov dlje od ustaljenih crowd pleaserjev v slogu “Thank you *mesto nastopanja*” in celo tistih, ki se v slovenščini potrudijo ter pozdravijo “Dober večer *mesto nastopanja*”. Mick v slovenščini Kranja ni samo pozdravil in se zahvalil obiskovalcem, temveč je v slovenskem jeziku napovedal kar celoten večerni program. Glasil se je nekako takole: najprej devet, deset pesmi J.P. Shilo, kratka pavza in potem Mick Harvey. 

Shilo je glasbeni večer načel s pesmijo Invisible You z novega istoimenskega albuma. Komadi s te plošče so narekovali tudi nadaljnji koncertni program, le v malce drugačnem vrstnem zaporedju. Na backvokalih je J.P.-ja občasno spremljala žena Lindsay Gravina, ki je podpisana kot soavtorica večine aranžmajev in tekstov z albuma, sicer pa je dejavna predvsem kot producentka, ki ima za seboj že okoli dvesto tehničnih zaslug na albumih številnih izvajalcev. Mick je ob zakoncema igral zdaj na sintetizator, zdaj na kitaro, pri tem pa je na backvokalih redno podpiral J.P.-ja. Ob vsej tej glasbeni vsestranskosti je Harvey deloval še kot hudomušni moderator, ki je med komadi zabaval publiko in se na lahkoten način dotaknil tehničnih težav ter podal nasvete fotografom za čim boljše koncertne fotke. 

Celoten set je bil izredno razgiban. Steve Shelly, poznan tudi kot član zasedbe Sonic Youth, je na bobnih po potrebi prilagajal intenziteto - vse od punkovskega loputanja do čutno lahkega ritma in celo do tišine. Glenn A. Lewis, ki je bil tekom večera glavna tarča Mickovih prijateljsko-nagajivih zbadanj, je poleg basa samozavestno nastopal še na backvokalih, po kratki Harveyjevi lekciji o akordih na tipkovnici, pa je sedel tudi za sintetizator. Kot se spodobi, je center pozornosti - kljub Mickovi prezenci in njegovih številnih vlogah - v prvem delu vseeno zasedal J.P. Shilo, ki je od prvega do zadnjega trenutka deloval kot suveren vokalist in kot izjemen ter predvsem samozavesten kitarist. 

Kot tak je dejaven od poznih devetdestih let, ko je glasbeno pot pričel v zasedbi Hungry Ghosts, zadnji čas pa se v obliki sodelovanj podpisuje tudi pod izdaje drugih bandov. Med drugim je ekstenzivno sodeloval na nedavno izdanem albumu Braindrops zasedbe Tropical Fuck Storm. Za zvoke, ki jih na plano vleče iz kitare je, kot tudi sam prizna, v veliki meri zaslužen Rowland S. Howard, še en avstralski glasbenik, Harveyev in Cavov mladostniški prijatelj, ki je glasbeno življenje preživel v senci slednjega, čeprav je korenito vplival na Cavovo delovanje. Rowland je kot producent J.P. Shila zgodaj vzel pod svoje okrilje in skupaj sta sodelovala na večih albumih. Njegov vpliv na Shila je očiten. J.P. ga v spomin kliče z vsako močvirnato bluesovsko linijo in z vsakim rezkim jokajočim reverbom. Marsikateri goreči fan, za kakršnega se smatra tudi recenzent, bi prisegel, da je poleg petih nastopajočih v duhu Shilove kitare bil prisoten tudi Rowland, nagneten prostor stolpa Škrlovec pa je tekom večera tako pogosto spominjal na temen in tesen lokal iz filmske klasike Der Himmel Über Berlin režiserja Wima Wendersa. V njem Harvey, takrat v zasedbi Crime and The City Solution, zopet za klaviaturami nastopa pred publiko alternativcev, darkerjev in angelov, Rowland pa z umazano kitaro dominira oder in omamlja publiko, kot je na sobotni večer to počel tudi J.P. Shilo.

Po kratkem premoru, v katerem so z zvočnikov omamljali Can in Modern Lovers, je sledil Harveyjev set, ki po vzdušju in načinu ni bil hermetično ločen od Shilovega, temveč se je iz njega organsko nadaljeval in si je z izjemo Lindsay delil tudi vso zasedbo. Mick je nepričakovano zaigral le en komad s svoje zadnje letošnje plate, prav tako pa se je vzdržal tudi ševilnih priredb francoskega šansonjera Serga Gainsbourja, ki prepletajo njegov opus. Slišali smo večinoma avtorske komade, pa tudi tisto famozno pesem Glorious, ki je nastala v sodelovanju s PJ Harvey. Ob koncu smo bili deležni bisa, ki ga je Mick zaključil s poskočnim Out Of Time Man, komadom, ki je širši javnosti morda znan predvsem po tem, da se je pojavil v pilotni epizodi serije Breaking Bad.

Po sijajnem nastopu petih prijateljev je bilo v zadnjem delu prizorišča moč kupiti vinilke in CDje. Recenzent je zgrabil priliko, se obogatil za dve plošči, ob tem pa v kratkem pomenku z J.P. Shilom izvedel še dobro novico za vse fane in predvsem za zamudnike sobotnega koncerta - avstralska druščina naše konce ponovno namerava obiskati februarja naslednje leto.