Menza pri koritu, 15. 10. 2013

Za koncert na nek jesenski torkov večer na Metelkovi se je skupni nastop Can of Bees iz Šentjanža pri Dravogradu na  Koroškem in Natural Child iz Nashvillea v Tennesseeju kljub ubogemu obisku izkazal za presenetljivo všečno glasbeno noč, ki je ponudila dve skupini, ki s svežino in veščino pristopata k izvedbi in sodobni interpretaciji dediščine ameriške godbe.

Za skupino, ki v imenu omenja čebele in igra blues, se skorajda spodobi, da slej ko prej zaigra skladbo King Bee. Jan, Davor in Jure, ki imajo smisel za duhovitost v glasbi in so resnični ljubitelji bluesa, so koncert začeli prav s priredbo te klasike južnjaškega bluesa v počasni, valeči se izvedbi, v kateri je Jan iz kitare lahko izvabljal prijetno cvileče zvoke, Davor pa je mešal počasen, kotaleči se ritem. Can of Bees so svoje dobre pol ure dolg nastop obarvali prav s počasnejšimi vijugastimi bluesovskimi pesmimi, ki so se po vzdušju stopile z lenobnim,  počasnim vzdušjem večera. Med te so navrgli nekaj hitrejših pesmi, kot sta denimo prepoznavni Crazy in Love ter obvezni priredbi Have Love Will Travel od the Sonics in Turd on the Run od Stonesov, čisto toliko, da ne bi bilo pomote, kateremu glasbeno duhovnem kraju pripadajo. V torkovem blues punk rock miksu Can of Bees je bilo slišati tudi obilico novih skladb, kar kaže, da avtorstvo skupini ne predstavlja nobenih težav in da so trenutno v fazi, ko kot mlada in talentirana skupina potrebujejo zgolj čim boljše pogoje, da izrazijo svojo brstečo ustvarjalnost. Can of Bees so bend z najbolj zanimivim talentom, kar sem jih v zadnjih letih videl na domači rockovski glasbeni sceni. Vprašanje je le, ali jim bo uspelo najti občinstvo, ki jim bo pomagalo, da uresničijo dar za igranje rock’n’rolla, ki ga imajo. 

Izvirno trio Natural Child iz Nashvilla zadnje čase koncertirajo s klaviaturistom in pedal steel kitaristom, a na tej njihovi prvi evropski turneji jim nežno dopolnjuje zvok na odru le klaviaturist, saj pedal steel kitarist, ki njihovi glasbi doda še močnejšo južnjaško noto, zaradi komplikacij z urejanjem delovne vize ni mogel v Evropo. Že pri prvi skladbi zasedbe Natural Child je bilo slišati, da imajo avtentično ameriško spodobnost, zložijo kotaleči se ritem, kitar'co in bas v sočno, mamljivo kombinacijo bluesa, country rock swinga in rock'n'rolla, ki je brezčasno všečna. Natural Child ga vozijo z lahkoto in guštom. Pred občinstvom, ki je komaj napolnilo eno četrtino kapacitet Menze, so igrali, kot da igrajo pred več sto glavo množico, igrali so tako, kot igrajo sijajni bendi - najprej zase in šele nato za občinstvo. Natural Child zares znajo igrati. Ne igrajo preveč, ne premalo, ravno prav, na mestu. Pesmi, ki pač niso vse vrhunske, a vse imajo dober namen, da prijazno pridejo v uho, in pri tem so odigrane dozirano, na easy, mehko in obenem trdno. Posebno dimenzijo njihovi godbi dajejo podvojeni vokali kitarista in basista, ki se dinamično dopolnjujeta in ustvarjata občutek tovarištva in bližine.

Natural Child igrajo glasbo za taborniški ogenj, tako kot njihova velika vzornika JJ Cale in Bob Dylan. Kljub mrzlemu in praznemu torkovemu večeru so Natural Child ustvarili vtis topline in polnosti in s tem na najbolj prepričljiv način pokazali moč njihove glasbe. Na zdravje!