Kino Šiška, dvorana Katedrala, 13. 10. 2024

Nedeljska metalizacija v Kinu Šiška
 

Morda pa ne živimo v tako slabih časih, če se še pripeti, da se lahko v Evropi zgodi turneja, ki vključuje kar štiri ekstremno zveneče metalske zasedbe, traja natančno en mesec, pri tem pa je kar nekaj datumov razprodanih. Eden od teh razprodanih datumov je bil tudi nedeljski, torej 13. oktober, ko so Kino Šiška v Ljubljani obiskali kar trije ameriški in en belgijski bend. To so bili legendarni ameriški deathmetalci Cannibal Corpse, death metal veterani Immolation, party thrasherji Municipal Waste in mladi upi z belgijske death thrash scene Schizophrenia.

Lepota nedeljskega koncerta ni bila samo v bogatem naboru kvalitetnih bendov, temveč tudi v tem, da je publika prilomastila iz različnih držav, na primer Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Avstrije in tako dalje, EMŠO v publiki pa se je gibal okvirno od petnajst do šestdeset let. Metal je torej še kako živ. No, živost in živahnost sta odliki, ki krasita belgijski kvartet Schizophrenia. Ta je začel po inštrumentih udrihati točno ob 18.20 in super je bilo videti, da niso igrali samim sebi. Katedralo oziroma veliko dvorano Kina Šiška so kar precej napolnili, obiskovalcem pa ponudili razgiban repertoar v death thrash vodah, ki ni očaran s primitivno surovostjo in neskončnim ponavljanjem legendarnega medmeta UGH!, temveč deluje zlovešče v stilu zgodnjih Morbid Angel, in to z res močnim thrasherskim pridihom. Ko so proti koncu seta igrali priredbo benda Slayer, pri čemer se jim je pridružil tudi kitarist zasedbe Cannibal Corpse Rob Barrett, je bila to samo pika na i, norenje folka pa je bilo v dvorani prisotno tako pred kot po tem. Odličen izbor predskupine, benda, o katerem bomo zagotovo še kaj slišali.

Za Schizophrenio so na nejevoljo nekaterih oder že ob 19.15 zasedli newyorški deathmetalski veterani Immolation. Zakaj nejevoljo? Pojavilo se je kar nekaj debat, v katerih se je razglabljalo, da bi moral tak bend na oder stopiti tik pred glavnim bendom, ne pa, da ta položaj držijo neki, citiramo, »zabavljaški thrasherji Municipal Waste«. Kasneje bomo slišali, zakaj je bila taka razporeditev bendov več kot učinkovita in dobro načrtovana. Torej, Immolation so nas ponovno obiskali po predolgem času, predstavili pa so predvsem novejši material s fokusom na aktualnem albumu Acts of God. Kvartet je bil več kot uigran, zveneli pa so naravnost odlično, kar je – tako smo izvedeli v pogovoru z bendom – rezultat tega, da imajo novo tonsko mojstrico, ki sicer dela v legendarnem čikaškem klubu Reggies. Immolation si je recenzent v živo ogledal dobrih desetkrat, in iskreno se je tokrat prvič zgodilo, da je bend zvenel kot na ploščah. Štirideset minut vsekakor ni dovolj za tak bend, oder so morali prepustiti Municipal Waste.

Municipal Waste, kvintet iz Virginije, je oder zasedel dvajset minut čez osmo ob zvokih zasedbe ZZ Top, nato pa udaril z močnim arzenalom thrash-crossover hitov, ki so zajeli domala vso diskografijo. Bend je resda v prvi vrsti zabavljaški, a to podkrepi z odlično glasbo, ki jo ustvarjajo veterani ameriške metal, pank, crossover in drugih scen. Municipal Waste so uspeli pognati dvorano v splošni kaos, pri čemer je bilo jasno, da gre za eno veliko zabavo. Nasmeh je tako na ustih obiskovalcev kot članov benda prevladal, pri norenju teles, ki so tisti večer tvegala zvine, zlome in izpahe, pa smo slišali parole tipa kadite travo!, naredite square pit! in polomite si gležnje! Drznost so pokazali tudi, ko je pevec Tony Foresta iz zaodrja vzel kanto za smeti, jo vrgel publiki, ta pa jo je veselo lansirala malo po dvorani, potem pa kar na oder. Poleg nje so letele tudi kartonske škatle in celo – paradižniki! Tu se je folku vseh starosti najbolj zmešalo in kljub temu, da so imeli med vsemi najslabši zvok, so Municipal Waste res naredili največji žur, kar je že od nekdaj njihova pomembna odlika.

Zadnji so na oder stopili Cannibal Corpse, ameriški death metal kvintet, ki pa je bil tokrat kvartet, saj je turnejo predčasno zapustil kitarist Erik Rutan. Orkan Helena je namreč na svoji uničevalni poti zajel tudi kitaristov domači kraj in bojda povzročil ogromno škodo tako njegovemu domu kot studiu Mana Studios, s katerim Rutan služi vsakdanji kruh, ko pač ne drgne strun v Cannibal Corpse ali Hate Eternal. Tako smo videli kanibale kot kvartet, ki je še vedno pičil rušilno, kot bi bilo na odru pet ljudi. Manka ene kitare res skoraj ni bilo moč opaziti. Kanibali so odpičili poln set, pri čemer je bilo nekoliko utrujajoče, da so prvi del seta odigrali, kot bi na odru stali kipi. Komunikacija vokalista Corpsegrinderja, lastnika najširšega vratu v death metalu, je bila minimalna, toda v drugem delu se je tudi on razživel, bend pa je na veliko veselje prisotnih skoraj uro in pol dolg set zaključil s klasikama Hammer Smashed Face in seveda Stripped, Raped, and Strangled. Bend, ki še vedno predstavlja frišno ploščo Chaos Horrific, je kljub minimalizmu v gibanju in komunikaciji za seboj pustil pravo opustošenje, širokovratni kruljač pa je še dolgo po zaključku špila kar z odra podpisoval predmete oboževalcev zasedbe in se z njimi družil.

Skratka, nedeljski metalski večer je bil popoln uspeh – ne samo, da je v nedeljo zvečer ponudil koncerte štirih odličnih bendov, zgodil se je v že nekaj tednov pred dogodkom razprodani dvorani. Kdor ni uspel priti v Šiško, je lahko obiskal Orto bar, koncert blackmetalcev Ellende in Groza, naslednji ekstremni paket oziroma več njih pa lahko pričakujemo že naslednji mesec, ko bodo na sporedu – ne v sklopu enega koncerta, seveda – Alcest, Cradle of Filth, Veil of Maya in mnogi drugi.

Odpoved: Na polno je čupico otresal Ivan Cepanec – Tegla.