Gala hala, 8. 2. 2013

N'Toko vs. Klemen Klemen ali koncert, ki se je enkrat pač moral zgoditi.

N'Toko in Klemen Klemen sta kontrapunkt, oziroma, bolje rečeno, sta raperja absolutnih razlik. Prva razlika je v slogih. Prvi je tehničar gostobesednež, ki obvlada razne vokalne ritmične tehnike, v katere natančno stlači največje možno število zlogov. Drugi repa počasi, ima edinstven vokalni gruv, pove največ z uporabo najmanjšega možnega števila besed. Druga razlika je v barvi in višini glasu, o detajlih te razlike verjetno ni treba nadaljevati. In tretja je vsebinska. N'Toko stavi na lucidno preigravanje referenc in metafor, podaja iztočnice analize družbe, ali po Marxu kar družbenega boja. Klemen je slickrickovski storyteller, raper z največ zgodbicami, ki je do perfekcije izpilil stil pripovedovanja štorij skozi rap, pa naj gre za fikcijo ali resnične ulične dogodivščine, za pohanje, bejbe, splošno »barabiranje«, domišljijske motive ali socialni angažma.

Na prvi uč se zdi, da so njuna res edina, povsem determinirana skupna točka dolenjske korenine. Po bolj pozornemu premisleku lahko nadaljujemo, da se neke paralele najdejo celo v sicer povsem različnih besedilih. N'Toko repa Slovenec sem, Klemen repa o Sloveniji. N'Toko ne obstaja, Klemen je umrl. A glavna skupna točka je, da gre morda za edina protagonista naše majhne scene, ki nista le lokalna in ki imata fene razpršene res po celi naši državici in lahko napolnita koncertno dvorano praktično kjerkoli. Zato ni prav nič čudno, da je bilo zanimanje za včerajšnji, "nekulturni" praznik v Gali Hali izjemno, da bo dogodek razprodan, bi si pa upal staviti še največji ziheraš.

Izhodišče je bilo povsem preprosto. Dva emsija in en didžej, začinjeno z minimalnimi scenografsko-kostumografskimi posegi. No, če dodamo še Klemnovo desno roko, Ballaua, bi lahko celo bili tako diletantski in po beastijevsko rekli trije emsiji in en didžej. V vsakem primeru, brez kompliciranja in celo skoraj brez N'Tokovih synthov, efektov in drugih igračk. Tokrat je proti koncu privlekel na oder le en sintisajzerček. Nastopa sta bila delno prepletena, z zabavnim vložkom Pižame v vlogi duhovnika, ki se mu je Klemen izpovedal. Sicer sta bila oba nakladača v izjemni formi, najpomembneje, v formi sta bila v tistem pravem (zgodovinskem) trenutku. Presek fenov N'Toka in Klemna Klemna, resnici na ljubo pred leti, v času njunega preboja, ni bil ravno velik. Jasna stvar, saj gre za izjemno različna emsija, a zdaj se že ponavljam. Zato, da so se stvari spremenile, je bila nujna neka manjša časovna distanca. In zdaj je ta čas. Ko poslušalstvo repa v en glas brez predsodkov tako na Klemnov starošolski rap-a-lotovski stil kot tudi na N'Tokove sintetične klubske plesne kose. Brez dlakocepljenja, kvaliteta je pač kvaliteta in podzemni hitiči so še toliko slajši, če jih slišimo v nevsakdanjem kontekstu - Keš pičke ob Cesarjevih novih oblačilih, Zig Zig ob Jst delam rep.

In za popolno sklenjenost dogodka je poskrbel N'Toko. Če sta na odru skupaj Klemen in N'Toko, se slednji v službi popolnosti večera pač mora enkrat zafecljati v rime. Klemen je znan po tem, da zna pogosto pozabiti besedilo ali se zatakniti. N'Toko pač ni. Še več, je najbolj nezatikajoče nezmotljiv emsi našega prostora, status, ki si ga je zagotovil tudi na freestylerskih tekmovanjih. No, tokrat je po lapsusu ustavil komad, napako simpatično pokomentiral in šel od začetka. Ja, tudi N'Toko je tokrat imel v sebi malega Klemna. Šalo na stran, najbolj različna in najbolj vplivna protagonista slovenske raperske scene sta tokrat res pokazala, kako se zadevi streže, brez nepotrebnega pompa, a z vsem obvladaštvom, ki zgleda, kot da ga streseta iz rokava. In češnjica na tortici, seveda, vedno točni DJ SSF oziroma Stojko, ki je s skrečanjem preko hitrih N'Tokovih podlag ob boku redkega skupnega repanja refrenov in ne vedno povsem natančnega občasnega podvajanja glavnih dveh protagonistov, dodal tisti potrebni ščepec nenavadne, še nevidene in ne(za)slišane svežine.