POZVAKOWSKI
Klub Gromka, 23. 5. 2017
Kako preživeti torkov večer, katerega depresivno nebo občasno zajoče z nami? Mogoče doma, zleknjeni ob svoji ljubi osebi, s čajem v roki? Ah, čemu bi slepomišili. Poslušate Radio Študent. Še bolj ste osamljeni kot oseba z osnovnimi higienskimi standardi na doomerskem koncertu. Ostane vam alternativa. Pogledati kakšen star film, kar se najbolj prileže ob takšnih večerih. Če se ne morete odločiti katerega, jih lahko pogledate sedem. Naenkrat. Pozvakowski to omogočajo.
Obrazložitev za tiste, ki se sedaj sprašujejo, kaj je to zdaj ena zadeva, ki zveni kot ime generičnega ruskega negativca iz Bondovih filmov: Pozvakowski je madžarski kvartet, rojen sočasno z novim milenijem. Gre za zanimiv koncept: trije napadajo s težko ter hrupno intstrumentalno glasbo, četrti pa skrbi za vizualizacije s starimi filmskimi projektorji, ki predvajajo nostalgične slike z 8 in 16 milimetrskih trakov.
Morda ste zasledili, da so po svetu še kar aktualni nemi filmi z živo glasbeno spremljavo. Tudi na spletu se pojavljajo nemi filmi ob spremljavi sodobnejše glasbe, ob čemer bi bilo vredno izpostaviti kultni Metropolis, ki svoj 90. rojstni dan praznuje z genialnim posodobljenim soundtrackom, ki so ga pripravili The New Pollutants. YouTube ima to.
No, za tosortne nostalgike je bilo poskrbljeno tudi na predprejšnji torkov večer v Gromki, saj je bila sprednja polovica dvorane okužena s projektorji, usmerjenimi proti odru. Na srečo se organizatorja nista posebej trudila z detajli, kot je recimo reklama za dogodek, tako da ni bilo pretiranega navala, ki bi kazil vizualni del. Ampak, dobro, to je pridodalo k vzdušju, ker roko na srce in pljuča, tudi publika odigra vlogo v celostni koncertni izkušnji.
Kakšno uro po odprtju vrat se je v zadnji del dvorane nakapljalo nekaj dekagramov ljudi. Znotraj kluba se je stemnilo - kot vedno pred ogledom filmske predstave. A tokrat nismo bili deležni joka otrok, pretiranega kašlja ali lokalne šoje, ki se med vsako projekcijo dere v telefon.
Regljanje projektorjev je raztrgalo tišino in razsvetlilo oder z gomilo filmov, razmetanih eden čez drugega, skozi vizualni kaos pa je kdaj vstopila tudi kaka silhueta v obliki sence člana glasbenega dela banda. Že na samem začetku je zvenelo, kot da vsi trije hkrati spremljajo vse filme, ki so se gibali okoli njih. Kaotično, a složno. Impresivna mešanica hrupnega ter zasanjanega, masivnega ter ne tako zelo masivnega je vzdušje v sodih zlivala na nič hudega slutečo publiko.
Ne glede na to, ali so napadali z mirnimi ali z masivnimi deli, zvočna slika je delovala v simbiozi s filmskim izročilom. Zvok je bil ravno prav čist, da smo še lahko razločevali, kaj se igra, pa tudi ravno prav hreščeč, da se je vse skupaj sinhroniziralo z glasovi v glavi. In za češnjico na tortici je bila tudi celokupna glasnost na okusno intenzivni ravni. Drugače povedano, zvok nas je ljubeče pretepal, ne da bi povzročal pretirano piskanje v ušesih naslednji dan.
Na odru je prevladoval kontroliran zvočni kaos, prepojen s številnimi efekti, njihov VJ SzerediVCs pa je premikal projektorje tako, da je filme pošiljal na izlete po odru. Ker pa za stare projektorje ni imel na voljo tovornjaka efektov tako kot strunarski del ansambla, je zanje skrbel kar s kurjenjem filmskih trakov. Medtem ko je skurjen trak oder osvetljeval s psihedeličnimi prizori iz nočnih mor, je dvorano zapolnil smrad topeče se plastike, ki je preprečil vsaj to, da bi bil za smrad v prostoru kriv higienski minimum obiskovalcev.
Približno enouren nastop so pričakovano zaključili s komadom Contra s svojega zadnjega polnomastnega albuma Iterum. Eden njihovih najmasivnejših komadov z vzdušjem, ki terja intenzivno zdravljenje v poljubni psihiatrični kliniki, je poskrbel za popoln zaključek dogodka. Z bolnim in razgretim zadnjim delom komada so napsihirali publiko in skurili možgane do mere, ko bi bilo vsakršno nadaljevanje že prenažiranje, čeprav si je marsikdo zaželel še kakšnega komada. Ja, nastopili so sami, vendar so v uri tega edinega koncerta na scenosledu utopili čisto dovolj kalorij za en glasbeni večer.
P. S. Ker ni tipičnega RŠ prispevka brez te besede: diskurz.
Dodaj komentar
Komentiraj